|
Heinkel Tourist 103 A2 Podobno kot nekaj drugih znamk starodobnih motorjev tudi priznana nemška znamka Heinkel najprej začene s proizvodnjo letal in komponent za tovrstno industrijo. Podjetje že leta 1922 ustanovi priznani nemški letalski strokovnjak Ernest Heinkel in najprej začne z izdelavo slovitih letal, katera vrhunec svoje evolucije dosežejo prav med drugo svetovno vojno. Tovarna med drugim izdela tudi zloglasni nacistični dvomotorni bombnik tipa HE-111, ki skupaj z ostalimi slovitimi Lüftwaffinimi letali znamk, kot so bile npr. Messerschmitt, Junkers, Dornier in Focke-Wulf, kar nekaj časa povzroča strah in trepet med ljudmi zavezniške Evrope.
Pripravil: Matjaž Meglič Proti koncu druge vojne začne nemški rajh izgubljati oblast, zato zavezniki tovarno Heinkel, kot tudi premnoge druge, za nemško vojsko strateško pomembne tovarne, do tal porušijo.
Kmalu po koncu vojne tovarna obnovi proizvodne prostore, nakar poišče novo tržno nišo prav na področju motociklizma. Tako na začetku petdesetih let Heinkel začne z izdelavo motociklov in mopedov, preizkusijo pa se tudi na področju izdelave malih trikolesnih avtomobilov, popularno imenovanih tudi »Bubble-cars«. Že leta 1954 plasirajo na tržišče mali dvotaktni 49 kubični moped po imenu Perle, obenem pa tedaj nastane tudi prva različica priljubljenih, prestižnih in zelo kakovostno izdelanih štiritaktnih motociklov-rolerjev po imenu Tourist. Ti so tekom nekaj let prav zaradi skrbne izdelave veljali za ene od najboljših predstavnikov svoje vrste.
Tako leta 1954 ugleda luč sveta prvi model Tourista z oznako 101 A0, s svojo elegantno aerodinamično skutersko obliko in s 150 kubičnim enovaljnim štiritaktnim agregatom pa takoj pritegne mnogo kupcev, kajti motocikli tovrstne oblike so tedaj predstavljali velik modni hit.
Zaradi ugodnega odziva motoristične publike model že čez eno leto prenovijo, tako da motocikel poleg sodobnejše električne napeljave dobi še močnejši agregat s 175 kubi, moč pa se s prvotnih 7,5 konjev povzpne že na solidna 9,2 konja največje moči. Tako nastane model 102 A1. Le-tega pa zopet nekoliko nadgradijo, kar se pokaže leta 1955, ko se rodi prenovljena verzija z oznako Heinkel Tourist 103 A0. Stroj poleg rahlo spremenjene zunanjosti dobi tudi prenovljeni motor, kateremu prostornino zmanjšajo na 174 ccm, suha teža pa se povzpne na 152 kilogramov. Leta 1957 gredo s prenovo motocikla dalje in tako nastane zopet nekoliko izboljšana verzija po imenu 103 A1, kateri konstruktorji poleg nekaj novih drobnih detajlov za malenkost povečajo tudi moč motorja.
Vendar pa s tem še ni bilo konec razvoja te prodajne uspešnice, kar se najbolje pokaže leta 1960, ko zagleda luč sveta zadnja, tehnično še bolj dovršena in obenem tudi prodajno najbolj priljubljena inačica po imenu Heinkel Tourist 103 A2. Ta, tako kot njeni sloviti predhodniki, v sebi združuje popularnost, kakovostno nemško izdelavo in udobje in jo velja kot tipičnega predstavnika tovrstnih motorjev tudi podrobno opisati.
V zadek motocikla so konstruktorji v okvir iz jeklene prešane pločevine, katerega je obdajala trdna, jeklena konstrukcija zaprtega tipa, kot se seveda za tovrstne motocikle spodobi, namestili zanesljiv, prisilno zračno hlajeni 173 kubični štiritaktni OHV motor, ki je s pomočjo uplinjača, ki je bil opremljen z avtomatsko napravo za hladen zagon motorja, zmogel 9,5 konjev največje moči pri vsega 5750 vrtljajih na minuto. Ob kompresiji 7,4:1 sta premer in hod bata znašala 60 × 61,5 milimetra. Prenos moči agregata na zadnje kolo se je vršil s pomočjo štiri stopenjskega menjalnika in mokre sklopke preko verige, ki je bila nameščena v posebnem oljnem ohišju. Za prednje vzmetenje so skrbele napredne teleskopske vilice, zadaj pa sta to funkcijo opravljala hidravlična blažilnika. Sprednja in zadnja zavora sta bili bobnastega tipa. Motocikel je bil obut v gume dimenzij 4,00×10 palca. Za zanesljiv vžig motornega kolesa je skrbela elektronska naprava s centrifugalnim regulatorjem, ob tem pa sta stroj z zadostno količino električne energije napajala kar dva 6 voltna akumulatorja kapacitete 12 amperskih ur.
Blizu 140 kilogramov težak skuter je po tovarniških podatkih z lahkoto presegel hitrost 80 km/h, povprečna poraba goriva pa naj pri tem ne bi presegla treh litrov bencina na 100 kilometrov prevožene poti. V praksi naj bi to v kombinaciji z 12 litrsko posodo za gorivo zagotavljalo okoli 400 kilometrov vožnje.
Heinklovega Tourista 103 A2 pa ni odlikovala le lepa, elegantna aerodinamična oblika, ampak tudi prvovrstno udobje, za katero je bil v največji meri zaslužen obilen sedež za dve osebi, ki je z ugodno namestitvijo krmila in stopalk za noge upravičil svoj namen. Omeniti velja tudi bogato dodatno opremo, ki je že tedaj ponujala možnost namestitve prtljažnika ali rezervnega kolesa. Ne smemo pa spregledati tudi za tisti čas sodobno grajene armaturne plošče, na kateri sta poleg števcev za hitrost in prevožene kilometre svoj prostor našli tudi dve kontrolni lučki.
Tovarna je tip Tourist 103 A2 izdelovala do leta 1965. V petih letih produkcije so izdelali kar 55.000 primerkov, medtem ko jih je bilo z ostalimi različicami skupaj izdelanih nekaj čez 100.000 kosov Touristov, kar samo potrjuje popularnost tega Heinklovega »bestsellerja«.
Tovarna je nato na začetku šestdesetih plasirala na trg še skuterja z oznako 150 in dvotaktnim agregatom, ki je po obliki zelo spominjal na takratne italijanske rolerje, vendar pa se le-ta ni nikoli tako uveljavil kot opisani Tourist. Pri Heinklu so motorna kolesa izdelovali do leta 1965, nakar so proizvodnjo motorjev opustili in se zopet zelo uspešno vrnili k svojim prvotnim koreninam, torej k proizvodnji letal. |