|
Kawasakijeva serija Z je bila leta 2003 tipičen odgovor na želje določenih strank: naked motocikel, ki že v osnovi ponuja športni štirivaljnik in izrazito divjaški videz. Ko je leta 2003 prišel na tržišče, je bil osvežitev, saj je imel markantne poteze, ki so ga ločevale od tekmecev: retro izpušni sistem 4 v 2 v 4, minimalna maska, ki je pokrivala le števce, in širok rezervoar, ki je vozniku dal vedeti, da vozi »pravi mačo motocikel«.
Vozil: Bojan Črnologar
Foto: Kawasaki
Korak nazaj k bistvu
Leta so minevala, razvoj je šel naprej, pa tudi konkurenca je izdelovala vse boljše motocikle tudi v tem segmentu. A inženirjev pri Kawasakiju ni to gnalo naprej. Tudi vodilo narediti še močnejši motor ni bil glavni moto – prej nasprotno. Izkušnje s prvih ZX-10R so jasno pokazale, da brutalna moč ni merilo uspeha. Zato za novega Z1000 tudi niso vzeli agregata litrske ninje, ampak so močno posodobili obstoječega. Ljudje preprosto ne potrebujejo brutalne papirnate moči in po večini niti ne znajo voziti tako močnih motorjev (oziroma izkoristiti takšnega potenciala). Žal je to dejstvo. Konstruktorji so šli v pravo smer: zasnovati in izdelati vozniku prijazen motocikel, z dobrimi voznimi lastnostmi in karakteristikami, ki odpuščajo napake voznika. Vgrajen mora imeti dober zavorni sitem, ki bo takšno maso ustavil v vsakem momentu, tudi ob podpori ABS sistema, če se stranka tako odloči. Kar pa se tiče samega pogona, je najpomembnejše sledeče: moč in navor morata biti v nizkih in srednjih obratih. Kajti tu ju največkrat potrebujemo in uporabljamo. In prav to je konstruktorjem uspelo v celoti.
Spremembe na motorju
Motor je spremenjen v tej smeri, da imajo vsisne cevi zmanjšan premer z 38 mm na 36 mm, prav tako so zmanjšali premere vsisnim in izpušnim ventilom. Sekundarne lopute na vsisu so sedaj ovalne oblike. Stene valjev so prevlečene z novim materialom, vse na račun manjšega trenja in izgub. Uporaba iridij sveč za bolj vročo iskro pa je posledica potrebe po boljšem izgorevanju. Nova je motorna elektronika, ki sedaj skrbi, da je krivulja navora izredno strma že pri nizkem številu vrtljajev in ostaja zelo položna skoraj do konca. To pomeni, da so na račun manjše moči za 2 KM pridobili na veliko boljši elastičnosti motornih karakteristik. Ni presenečenja, le občutek, kot bi vozil sodobnega turbo dizla, brez turbo luknje.
Okvir »kot se zagre«
Korenite spremembe so doletele tudi okvir. Le-ta ima sedaj dva dodatna stranska okvirja, ki objemata motor, ki je vpet na drugih mestih: na spodnjem delu okvirja, na srednjem nad vpetjem zadnje nihajne roke in na sredini preko pomožnega oz. dodatnega okvirja na strani na mestu za valji. Lanski model je imel točko vpetja na glavi, sedaj pa je mnogo nižje in bolj nazaj. Tako je bližje centru motorja kot prej. Rezultat je občutno manj vibracij, ki bi se prenašale po celotnem motociklu. Izpušni sistem deluje po sistemu 4 v 2 v 1 v 2 v 4. Na desnem izpušnem kraku, kjer preide iz centralne cevi 1 v 2, je izpušni ventil uravnavan preko servo motorja in krmiljen s pomočjo motorne elektronike. Nato se cev še razdeli iz 2 v 4, da na koncu dobimo štiri izpuhe - po dva na vsaki strani motocikla. Sistem omogoča krmiljenje pretoka oz. podtlaka in nadtlaka v vejevju izpušnih cevi (od valja 4 v 2 in vse do 1 v 2, kjer je pretok dejansko reguliran). Rezultat je izredno velik navor pri nizkih vrtljajih, ki ostaja dokaj enakomeren skoraj do konca. Zato ne priporočamo menjave izpušnega sistema, pa čeprav bi z menjavo dobili kakšnega konja več - a le v zgornjih obratih, kjer pa prava uporabnost niti si smiselna. Izpuh po čistosti ne samo zadosti, pač pa krepko presega EURO 3 norme, kar je posledica popolnega nadzora elektronike nad delovanjem. Poraba goriva se je med testom gibala med 5,5 litra na 100 km pa do dobrih 9 litrov, ko je motor dajal vse od sebe. Vpetje prednjih vilic je sedaj pomaknjeno za 10 mm bolj naprej. Prednje vilice so popolnoma nastavljive, njihovo delovanje pa nelinearno. Pri manjši obremenitvi so mehke in nudijo udobno vožnjo ter dajejo občutek dolgohodnih vilic, pri močni obremenitvi pa postajajo vedno bolj trdne in omogočajo ostro vožnjo skozi ovinke, ko potrebujemo natančno delovanje, da ne prihaja do »guncanja«. Izredno učinkovita kombinacija za vsakdanjo vožnjo povprečnega voznika in zahtevno dinamično vožnjo bolj športno usmerjenega voznika. Tudi zadnja nihajna roka je doživela spremembe, saj je mnogo bolj vzvojno trda in daljša za celih 25 mm. Zadnji blažilec v kombinaciji z »Bottom Link Uni-Trak« sistemom vpetja deluje podobno kot prednji par vilic. Ni potrebno posebej poudarjati, da je amortizacija v celoti in v vseh smereh popolnoma nastavljiva. Nad delovanjem sem bil dokaj navdušen, saj deluje dovolj mehko, da ne preseneti, in obenem dovolj športno, da pri višjih hitrostih ne popušča prehitro.
Zavore izpolnjujejo vsa pričakovanja
Suha masa se giblje med 205 kg in 209 kg v odvisnosti od tega, ali imamo vgrajen ABS sistem. Zavore so zadnji krik mode, saj so prednje čeljusti vpete radialno in imajo po štiri batke in štiri ploščice ter nazobčana zavorna koluta, ki sta ostala premera 300 mm. Tudi črpalka za prednje zavore je postavljena radialno. Občutek je zelo dober, saj imamo ves čas pod kontrolo, koliko pritiska dodajamo na zavore. Zadnja zavora je enobatna, enako kot prej, le nazobčan kolut je zrasel v premeru z 220 mm na 250 mm.Armaturna plošča je mnogo bolj berljiva
Končno so vgradili analogni prikazovalnik vrtljajev motorja. Zaradi rdečega kazalca na beli podlagi ne potrebujemo veliko koncentracije, da razberemo, kako hitro se motor vrti. Na desni armaturne plošče pa je še velik zaslon LCD s kopico podatkov. Glede na to, da je motocikel namenjen široki publiki, ki ne »posluša« motorja in nima razvitega občutka za tresljaje, bi pričakovali prikaz, v kateri prestavi vozimo. Mogoče v naslednji verziji.
Kako sem jo prvič začutil … tisto črno mašino na parkirišču
Prvi stik je bil impozanten. Široko krmilo in širok rezervoar, ki da vedeti, da jahaš pravi stroj. Vse je pri roki in lahko dosegljivo, saj so zožali sedež, kar omogoča tudi voznikom z malce krajšimi nogami ali damam, da suvereno držijo bika za roge. Uf, pravi »streetfighter« nove dobe. Med vožnjo po Kanarskem otoku Fuerteventura je bilo nemalo pasti na cesti. Najprej ostri kamni, ki so poškodovali kar nekaj motorjev in marsikatero čelado. Pa še na motocikel se nisem kar takoj navadil, saj je bila amortizacija prirejena drugačnemu stilu vožnje. Asfalt pa kot bi ga naročil iz kataloga: črn ko noč, ravno prav grob in brez zaščitnih ograj na določenih odsekih, kjer smo ga »žgali«. Poezija. Šele ko tako preizkušaš motocikel, se zaveš, kako pomembne so primerne nastavitve vzmetenja za posamezen slog vožnje. Lahko preprosto rečeš, to je kanta, ni vozen. A ko ga nastaviš tako kot ustreza posameznemu slogu voznika - kajti motocikel to omogoča v zelo širokem razponu, doživiš ves potencial, ki ga jekleni konjič ponuja. Globoki nagibi v zavojih so tako enostavni, da začneš vklapljati lastne zavore v glavi. Končna hitrost po števcu je bila 253 km/h, kar je kljub dejstvu, da števec nekoliko laže (realno okoli 230 km/h) in da je vetrna zaščita izredno majhna, zelo presenetljivo. A čar ni v hitrosti. Prav nasprotno. Je v pospeševanju na križiščih, pa med prehitevanji in pri izstopih iz ovinkov, ko pospešujemo od 60 do 150 km/h v izredno kratkih časih. To je navdušujoče. Tudi mirnost pri zaviranju, ko je motocikel že globoko v zavoju. A to smo počeli drugi naslednji dan, ko smo se dodobra navadili na motorje, nastavili vzmetenje in spoznali karakteristike asfalta. Potreben je samo odločen obrat ročice za plin v prvih treh prestavah in prednje kolo sili v zrak. Kakšen navor. Kaj takega ponavadi ne pričakujemo od štirivaljnika. A japonski strokovnjaki so vedeli, kaj narediti. Kaj je dejansko uporabno na cesti. Pozabite na kataloge in papirnate konje. Pa na »strokovna svetovanja« o razmerjih moč/teža in končnih hitrostih. Narejen je za uživanje.
Končna ocena
Ta motor je v celoti izpolnil svoje poslanstvo. Je vozen, močan in ravno prav agresiven, da bo v neizkušenih rokah ubogljiv, pri odločnem vozniku pa bo postal pravi cestni dirkalni stroj. Tudi sopotnik ali sopotnica se ne bo pretirano pritoževal/a, saj je sedež anatomski in dovolj širok.
Za in proti:
+++
svež izgled
okvir
motorne karakteristike
zavore
zanimiva dodatna oprema
- - -
ni prikazovalnika trenutne prestave
premajhna originalna vetrna zaščita
Povezava: Podatki in slike v katalogu motociklov. |
