Honda je v svet športnih motociklov prinesla novost. C-ABS oz. kombiniran protiblokirni zavorni sistem, ki je do sedaj veljal kot dobrodošel dodatek pri potovalnih ali ‘naked’ motociklih, so dodobra dodelali in izpopolnili ter ga ponudili v svoji paleti športnih motorjev. Novost, ki ji trenutno ni para, se je izkazala za več kot odlično.
Honda CBR1OOORR Fireblade skozi čas...
V kategorijo 1000-kubičnih športnikov je Honda vstopila leta 2004. Z modelom CBR1000RR, ki se je oblikovno naslanjal na manjšega in leto starejšega ’brata’ CBR600RR, so že na začetku dodobra presenetili. Močan agregat, dobre vozne lastnosti ter izboljšana večina sestavnih delov, so Hondo CBR1000RR takoj postavili v sam vrh elitne kategorije. A razvoj je tekel dalje in težave s katerimi so se srečevali na začetku, so z modelom 2006 odpravil. Kljub temu, da so novo CBR 1000 RR nekatera moštva v svetovnem prvenstvu Superbike, prejela tik pred uvodno dirko sezone, je le-ta, že na uvodnih dirkah posegla po najvišjih mestih. Izkazala se je že na samem začetku.Da so na pravi poti, so nenazadnje dokazali tudi z osvojitvijo naslova prvaka na svetovnem prvenstvu Superbike. Leta 2007 je to uspelo J. Toselandu s Hondo CBR1000RR Ten Kate. Čeprav oblikovno in na prvi pogled skoraj nespremenjena, pa je bila druga generacija Honde CBR1000RR dodobra dodelana in izpopolnjena. Tako v smislu agregata samega, kakor voznih lastnosti. Z modelom 2008 so pri Hondi pripravili presenečenje. Oblikovno so popolnoma spremenili smernice in zaigrali na novo struno. Novo predstavljena Honda CBR1000RR je bila popolnoma nova. V oblikovnem smislu ni od svoje predhodnice podedovala ničesar. Spremenjena je bila geometrija motocikla, novi so bili agregat, okvir, vzmetenje, zavore, platišča in še bi lahko naštevali. Med tisoč kubičnimi motocikli, modelnega leta 2008, je bila predstavljena kot zadnja. Kjub temu in dejstvu, da so novo CBR1000RR, nekatera moštva svetovnega Superbike prvenstva, prejela dobesedno pred uvodno dirko sezone, pa je le-ta, ne samo presenetila, temveč že na uvodnih dirkah posegla po najvišjih mestih. Izkazala se je na samem začetku.
Honda CBR1OOORR Fireblade 2009...
...ostaja za v primerjavi z lanskoletnim modelom nespremenjena. Nove so le barvne kombinacije - tako je sedaj na voljo tudi kot replika Repsol in HRC.Druga, bistveno pomembnejša novost je sistem zaviranja C-ABS. A, o tem več malce pozneje. Agregat je ostal nespremenjen. Prožen in elastičen, z enakomerno krivuljo navora, ki se strmeje vzpne po preseženih 10.000 vrt./min. Takrat pride do izraza vsa Hondina moč in ta je presenetljiva. Tudi okvir Twin Spar, zvarjen iz le štirih odlitih kosov (bistveno manj, kot pri modelih pred letom ’08) iz za to pri Hondi posebej razvite aluminijaste zlitine, je isti kot pri lanskoletnem modelu. Enake so tudi zavore, vzmetenje, platišča in blažilec krmila HESD. Pri nižjih hitrostih neopazen, a do izraza pride (kot smo sami preverili na dirkališču ali na cestah z slabšo asfaltno podlago) na grbinah in ob pospeševanju, ko sprednji del motocikla rine v zrak. Zakaj spreminjati nekaj kar je dobro in česar konkurenca za enkrat še ne dosega, so se verjetno spraševali možje pri Hondi in raje kot novost na trgu, na svoji litrski športnici ponudili že preizkušen sistem zaviranja ABS. Tako imenovani, C-ABS.
C-ABS na športnem motociklu?
Največja Hondina novost za modelno leto ‘09 je nedvomno sistem zaviranja ABS,Motocikel z že omenjenim C-ABS sistemom pridobi 10 kg na skupni masi. Največja zasluga za to gre dvema enotama, ki skrbita za doziranje moči zaviranja. Ena za spredaj in druga za zadaj. ki je kot opcija na voljo pri Hondi CBR1OOORR in CBR6OORR. Sistem so poimenovali C-ABS (combined, združen) in je, kot sami zatrjujejo, dodelan in razvit za uporabo na tovrstnih, športnih modelih. Kako sistem deluje javnosti niso predstavili, je kar razumljivo, saj so trenutno edini na tržišču, ki nudijo tovrsten ABS. Razkrivati skrivnost, bi bila zato čista norost. Motocikel z že omenjenim C-ABS sistemom pridobi 10 kg na skupni masi. Največja zasluga za to gre dvema enotama, ki skrbita za doziranje moči zaviranja. Ena za spredaj in druga za zadaj. In kako sistem deluje? Do hitrosti 60 km/h, delovanja C-ABS-a ne čutimo in dejansko je edina razlika, da ob stisku ročice sprednje zavore, poleg delovanju sprednje zavore, rahlo deluje tudi zavora zadnjega kolesa. Intenzivnost in moč zaviranja, tako določa elektronika. Zaviranje s sistemom C-ABS naj bi bilo optimalno, saj naj bi upoštevalo vse dejavnike, ki vplivajo na zaviranje Vse kar se dogaja nad to hitrostjo, pa je nekaj povsem drugega. Nad že omenjeno hitrostjo, naj telo samo ne bi bilo več zmožno dovolj hitrih reakcij odzivanj na obnašanje motorja ob zaviranju, zato elektronika preko CPU enote sama uravnava - dozira moč zaviranja na sprednje in zadnje kolo. Elektronika tudi samostojno določi v kakšnem položaju je motocikel, čemur seveda prilagodi zaviranje. Samodejno prepozna tudi vrsto podlage na kateri se motocikel nahaja v danem trenutku. Ob vsem tem seveda upoštevatudi hitrost ter intenzivnost zaviranja. Zaviranje tudi ni več direktno - ni več neposrednega stika med roko voznika, ročico in zavornimi ploščicami. Vse se uravnava po t.i. sistemu ’fly by wire’, ki je bil pred časom predstavljen za doziranje plina motorja. Intenzivnost in moč zaviranja tako določa elektronika. Zaviranje z sistemom C-ABS naj bi bilo optimalno, saj naj bi upoštevalo vse dejavnike, ki vplivajo na zaviranje in obenem, kar najbolje razporedilo intenzivnost zaviranja na sprednje in zadnje kolo. Stisk ročice na mokri ali prašni podlagi bo tako nedvomno bolj sproščujoč, možnosti padcev ob zdrsu sprednjega kolesa pa tako bistveno manjše.Razlika v zavorni poti, pri hitrosti 130 km/h med C-ABS in navadnim zavornim sistemom, naj bi bila 14,5 metrov, v prid C-ABS, kar ni malo! Ob zaviranju, ko je motor v pokončnem položaju na podlago, je s sistemom C-ABS dejansko nemogoče pasti, saj do blokiranja sprednjega kolesa ne pride. Ob zaviranju v zavoju, ko je motor nagnjen, pa sistem C-ABS, ne samo da porazdeli zaviranje na sprednje in zadnje kolo, temveč tudi silo, ki ob tem nastane, prenese na sprednje in zadnje vzmetenje. Nekatere neuradne meritve zaviranja so pokazale, da se Honda CBR1000RR ob hitrosti 130 km/h na ravni, a mokri podlagi zaustavi, v dobrih 64 metrih, medtem, ko se z običajnim zavornim sistemom zaustavi v pribl. 78,5 m. Razlika je kar 14,5 m, kar ni malo in kar lahko velikokrat odloča ne samo o padcu, temveč tudi o čem mnogo bolj tragičnem. Zato je Hondin C-ABS nedvomno dobrodošel dodatek.
Vožnja …
Ko ročico plina privijemo močneje, se Honda CBR1OOORR pokaže v vsej svoji luči. Ob tem jetudi zaviranje bolj intenzivno, saj vedno delujejo sprednje in zadnje zavore. Tako na ravnem, kakor tudi v zavojih, ob nagibih motocikla. Ker je zaviranje vedno optimalno, saj delujeta obe zavori hkrati, je posedanje sprednjega dela motocikla manjše. Tudi na dirkališču (Grobnik), kjer vzmetenje svojo nalogo sicer opravlja odlično, ostaja motocikel ob zaviranju v nagibih kljub grbinam miren in se lepo drži zakazane smeri. Ob začetku uporabe se je na delovanje potrebno privaditi. Ob prvih stiskih zavorne ročice pri hitrostih preko 200 km/h se trenutek po tem… ne zgodi nič. Tudi na dirkališču (Grobnik), kjer vzmetenje svojo nalogo sicer opravlja odlično, ostaja motocikel ob zaviranju v nagibih kljub grbinam miren in se lepo drži začrtane smeri.Takrat za trenutek zastane srce. A vse je nadzorovano in dodobra preračunano, manj pozoren voznik pa morda niti ne bo zaznal zamika. Ob predstavitvi in testiranjih je bil Hondin sistem zaviranja C-ABS pohvaljen in je požel nemalo mero zanimanja. Preizkusila in pohvalila, sta ga tudi hondina voznika J. Rea in R. Kiyonari. Temu se pridružujemo tudi mi. Odlično delovanje sistema C-ABS na dirkališčih potrjuje tudi podatek, da ga bodo na znameniti dirki 8 ur Suzuke uporabljali nekateri hondini vozniki, prav tako v nemškem IDM prvenstvu, v svetovnem Superbike prvenstvu, pa bo C-ABS na svoji Hondi CBR 1OOORR uporabljal tudi M. Bauer. Kaj reči ob koncu? C-ABS, je zanimiva novost na Hondinih športnih motorjih, ki pa ne naredi vožnje samo varnejše, temveč tudi bolj sproščujočo.
TEHNIČNI PODATKI:
Motor:
4T, vrstni, štirivaljni, 16V, vodno hlajen, DOHC
Prostornina:
999,8 ccm
Vrtina x gib:
76 x 55,1 mm
Kompresijsko razmerje:
12,3:1
Najvišja moč:
130,7 kW pri 12.000 v/min
Najvišji navor:
113 Nm pri 8500 v/min
Uplinjanje:
PGM-DSFI elektronski vbrizg
Zaganjanje:
Električni zaganjač
Menjalnik:
6-stopenjski
Okvir:
Aluminijev kompozit (twin-spar)
Vzmetenje spredaj:
Ø 43 mm, nastavljive USD teleskopske vilice Showa
Vzmetenje zadaj:
Pro-Link nastavljivi blažilec
Kolo spredaj:
120/70 x 17”
Kolo zadaj:
190/50 x 17”
Zavore spredaj:
C-ABS, dva 320 mm koluta in dve štiribatni čeljusti