Test: Benelli TNT 899 S

Polikan Italijan!

Motocikli, ki ne prihajajo iz Dežele vzhajajočega sonca, po nepisanem pravilu v sebi nosijo nekaj posebnega. Pri Benelliju že ime nakazuje na izdelek, ki hoče ponuditi več kot konkurenca, in mali TNT 899S ni izjema. Novi lastnik Benellija, veliki kitajski koncern Qianjiang Group, ki proizvede 1,2 milijona različnih dvokoles letno, je s svojim finančnim vložkom pripomogel, da so izdelki iz hiše Benelli boljši, zanesljivejši, pa še vedno prepoznavno italijanski.

Besedilo: Dani Mattias
Foto: Mateja Pivk

Tehnikalije
Agregat je zelo podoben večjemu, 1130-kubičnemu. Ob istem premeru vrtine je hod batov zmanjšan za dobrih 13 mm. Posledično proizvede malenkost manj vrtilnega momenta, se pa raje zavrti. Za ta 899-kubični agregat so prenovili ventile, odmične gredi, glave cilindrov, spremenjen je tudi vžigalni čas. Cilj je bil, da agregat svojo moč podaja zvezno skozi vse območje vrtljajev.

Okvir in zadnja nihajka sta zanimive cevne konstrukcije. Oboje je pritrjeno na srednji aluminijasti del. Glede na to, da imajo italijanski motocikli načeloma dobro ciklistiko, tudi v tem primeru ne bomo dvomili v sposobnosti te konstrukcije. Še posebno ne ob pogledu na masivna prednja križa in zlato obarvane prednje USD vilice.

Prednja luč in armaturna plošča sta pritrjeni na zelo enostaven železen nosilec. Razveseljivo je, da oba dela sprednjega žarometa svetita ves čas, tako pri nezasenčenem kot pri zasenčenem snopu. Armaturna plošča je majhna, ponuja pa vse pomembne podatke. Prikazovalnik vrtljajev je z razlogom vedno na očeh, na zaslonu LCD pa boste zasledili podatke o trenutni hitrosti, količini goriva, dnevno in skupno prevoženih kilometrih, temperaturi, pa tudi uro. Ročke na dokaj ravnem krmilu so sicer tanke, a kljub temu ni čutiti povečanih vibracij, pa tudi oprijem je dober.

Izgled motocikla je vedno stvar osebnega okusa. Nekaterim bo prednji žaromet, ki spominja na mutirano žuželko, všeč, drugim ne. Od zadaj je motocikla bore malo videti, sploh če je voznik v sedežu. Izpušni lonec razpolovi zadnjo LED luč, nosilec tablice in smerokazi pod njim pa so všečno postavljeni. Z desne strani TNT na pogled deluje zelo skladno. Zmoti le ohišje (neke) varovalke, ki je nerazumljivo vijolične barve. Nič, česar črn flomaster ne bi zmogel popraviti. Na levi strani motocikla pa človek hitro dobi občutek, da so mojstri v delavnici pozabili na stranski pokrov motorja. Malo drugače kot pri Japoncih.

Praksa
Podobnost z močnejšim bratom mu dobro dene. V družbi pogosto videnih motociklov TNT 899S vsekakor pritegne največ pogledov in prav vsakogar zanima, kako hudo »butne«.

Ob srečanju s tem agresivnežem se takoj soočimo s prvo posebnostjo - ključavnico. Le-ta je izredno globoka, stisnjena med rezervoar za gorivo in gornji križ prednjih vilic. Še najbolje je, da najprej zaženete motor in šele nato nataknete rokavico, saj je prostora res malo. Stisk gumba za zagon v trenutku prebudi agregat, pa naj bo ta mrzel ali vroč. Ko sedete na motocikel, boste ugotovili, da je prednji del sedeža izredno ozek. In ima napako - povsem ob rezervoarju za gorivo je malce nerodno nameščen zelo trd del sedeža. Ta zna ob počasnem manevriranju nemarno suniti v mednožje. Od tu naprej je motocikel z eno samo izjemo, ki je bila bolj napaka na testnem primerku kot splošna, eno samo veselje. Stopalke so nameščene zelo visoko in ravno prav nazaj, da položaj na motociklu kar kliče k dinamični vožnji skozi ovinke. Motor teče kot vsak trivaljnik - kultiviranost pri nižjih vrtljajih mu je tuja, se pa zato toliko bolj izkaže pri višjih. Dokaj močan, športen zvok malodane prisili v vožnjo blizu rdečega polja. Ob hitrem zapiranju plina rado tudi poči iz izpuha, zato tega nikar ne pozabite, ko se peljete mimo priljubljene, ljudi polne lokacije. Šeststopenjski menjalnik deluje mehko, točno in hitro. Posebno poglavje je okvir. Zanimiva cevna konstrukcija je izredno toga, med vožnjo ni niti sledu o kakršnemkoli zvijanju. V kombinaciji z vzmetenjem nudi veliko povratnih informacij, ne glede na podlago pa ves čas suvereno drži smer. Tudi pri hitrostih, veliko nad dovoljenimi pri nas, ne pride do »plesanja« po cestišču.

Že prej omenjena neprijetnost so bile zavore. Oziroma prednje zavorne ploščice pri točno tem motociklu. Bile naj bi napačno utečene in posledično pregrete. Mogoče je bila določena serija ploščic slabe kvalitete, saj prednje zavorne čeljusti Brembo in kovinske opletene zavorne cevi ne bi smele dopustiti dokaj bledega zavornega učinka.

Le najbolj vztrajni bodo na tem kratkoprogašu prevozili več kot 200 kilometrov dnevno, saj preprosto ni namenjen dolgim izletom. Tudi sopotnica bo brez negodovanja prenesla le kratko pot, saj se ob odsotnosti ročajev na zadku med vožnjo ne bo mogla nikjer držati. Do rezervoarja je predaleč in bo voznik ob zaviranju prevzel vse breme, prav tako ob pospeševanju. Namestitev kakršengakoli kovčka na zadek tega motocikla pa bi bil zločin.

Benelli ponuja TNT899 v dveh verzijah. Testni »S« model je na voljo le v agresivni oranžni barvi, prednja strehica in zaščita spodnjega dela agregata sta iz žlahtnih karbonskih vlaken, premore aluminijasti nosilec tablice, športni sedež v dveh delih in, kar je najpomembnejše, popolnoma nastavljivo prednje vzmetenje. Za le 500 € doplačila je seveda »S« verzija pametna izbira.

Moji »popravki«
TNT 899S hoče biti in tudi je nekaj posebnega. Čeprav je na papirju malo težji, kot bi pričakovali, je manevriranje tega nakeda otročje lahko. Položaj na motociklu je idealen za polaganje ovinkov in hitre menjave smeri. Zasluži si pozitivno končno oceno, vseeno pa bi si sam ob nakupu tega malega Benellija privoščil tri popravke na njem. Predelava sedeža, da me ne bi vsaj enkrat na dan sunilo v mednožje, bi bila prvi poseg. Kljub zagotovilu serviserja, da so bile prve zavorne ploščice pregrete in je bil posledično zavorni učinek bled, bi si privoščil komplet športnih zavornih ploščic. Končna hitrost, ki jo doseže ta slečeni motocikel, se po števcu sodeč suka okoli 250 km/h, kar je za cestno uporabo odločno preveč, hkrati pa ne nudi tolikšne mere pospeševanja in živahnosti, kot bi jo pričakovali glede na izgled in zvok iz izpušnega sistema. Zato bi močno skrajšal prenosno razmerje in prepričan sem, da bi se ta motocikel pokazal v popolnoma drugačni luči.
S tem bi dopolnil odličen okvir, vzmetenje in agresiven izgled in v svojo garažo pripeljal eksplozivno stvarco.

Drugo mnenje
Če mali TNT med obračanjem na mestu deluje okorno in ima obračalni krog enak super športniku, je med vožnjo navdušujoče okreten in lahkoten, da je vijuganje z njim eno samo veselje. Ergonomija je prijetno športna, a neutrujajoča, vsekakor pa sili k agresivnejšemu požiranju cestnih zavojev. Prav zato bi si zaželela tudi temu primerno agresivne zavore. Krmilo je dovolj široko, da omogoča dober nadzor nad motociklom tudi v mestni gneči, sedež pa spredaj dovolj športno ozek, da bodo do tal dosegle tudi krajše nožice motoristk. Nekoliko ugodno oblikovan prednji del sedeža tik ob rezervoarju za gorivo bo voznicam nekoliko manj moteč kot voznikom, a bo na daljšem izletu kljub temu malce neprijeten. Vzmetenje ni izrazito športno kompaktno, kar bo morda poželo malce negodovanja, a kaj hitro se bo izkazalo, da v kombinacij z v nizkih obratih brcajočim agregatom in luknjastimi slovenskimi cestami deluje naravnost odlično tudi med bolj športno vožnjo. Na testnem modelu so nekoliko zmotili zaspan merilnik goriva v rezervoarju ter zataknjena ključavnica sedeža, malce smeha pa sta poželi vzvratni ogledali. Vožnja na sedežu sopotnika je udobnejša, kot daje slutiti pogled na zadek motocikla, kljub temu pa na daljših izletih ne bo ponujal pretiranih užitkov. (Mateja Pivk)


Za:
-    čvrst okvir
-    vzmetenje
-    izgled
-    položaj na motociklu
-    vozne lastnosti

Proti:
-    zavorne ploščice
-    sedež
-    izpostavljeni hladilniki v primeru padca
-    ključavnica