Tisti mož v službi države, ki meni da varnost v prometu ni samo skrb države ampak tudi vesti in etike vsakega posameznika. Mitjan Bizjak z ministrstva za notranje zadeve je dvignil meglo z večne dileme ali registrsko tablico lahko privijačimo na vozilo ali ne ter nam na vest položil dejstvo, da je slovenska vozniška kultura zelo slaba.
Pogovarjal se je: Bojan Črnologar Foto: Mateja Pivk
Zakaj je prišlo do spremembe velikosti registrskih tablic za motorna kolesa in mopede?
Do spremembe tablic je prišlo predvsem zato, ker izdelovalec prejšnjih tablic ni bil izbran na podlagi javnega razpisa. Ministrstvo se je sedaj odločilo, da bo izvajalca izbralo na javnem razpisu. Sledili smo tudi strokovni in zunanji javnosti in spremenili obliko registrskih tablic, tako da je zopet poudarjen zelen rob okoli tablice - slovensko zelena barva, ki je bila za registrsko tablico določena že ob osamosvojitvi - in da tablica vsebuje evrologo republike Slovenije z znakom republike Slovenije. Kar pa se tiče velikosti registrskih tablic, pa bi rad poudaril, da smo tu sledili predvsem mnenju Policije kot nadzornega organa, da so te tablice, ki so bile v rabi do sedaj, zelo majhne in slabo vidne. Po mednarodni konvenciji smo dolžni zagotoviti tudi to, da so tablice čimbolj vidne. Tablice, ki so bile do sedaj v rabi, so seveda bile v skladu s to konvencijo, ampak pri večjih hitrostih in sledenju na avtocestah, je pač boljše, če je tablica bolj vidna. Zato smo se odločili za večje tablice in povečali tablice za okoli tri centimetre.
Na srečo niste šli v smer Avstrijcev in Nemcev, ki imajo resnično zelo velike registrske tablice.
Moram reči, da so bili tudi takšni predlogi, a smo upoštevali neko sorazmerje in rekli, da so tiste tablice res prevelike. Vzeli smo neko sredino in nismo pretiravali z velikostjo tablic.
Sprememba velikosti je prišla zelo na hitro. V javnosti skoraj ni bilo govora o spremembi velikosti. Pojavile so se popolnoma tehnične težave – okvirjev za namestitev tablice ni bilo mogoče dobiti.
Za tablice je seveda bilo poročano v sredstvih javnega obveščanja – da bodo nove tablice, kdaj se bodo začele predvidoma uporabljat, objavljen je bil tudi javni razpis, da je bil izbran izvajalec. Sam pravilnik je v veljavi že več kot eno leto in dostopen vsem. Ampak vem, da je to premalo. Kar se tiče samih okvirjev – ministrstvo za notranje zadeve ni nikdar podpiralo ali preferiralo teh okvirjev. Registrske tablice naj bi bile praviloma prikovičene ali privijačene na motorno kolo. Mi nismo nikdar z nobenimi predpisi teh okvirjev predpisali ali rekli, da morajo biti nameščene tablice v okvirjih. Tablica je torej lahko privijačena na motorno kolo. Se pravi se jo lahko »poškoduje« v končni fazi?
To ni poškodovana registrska tablica. Poškodba registrske tablice je nekaj popolnoma drugega. Če je tablica privijačena ali prikovičena, ne gre za poškodbo. Celo priporočljivo je, da se privijačijo. Če danes pogledamo, se ministrstvo ukvarja kar z vrsto tatvin registrskih tablic, s tem povezana pa so tudi kazniva dejanja, ki se potem vzporedno pojavljajo s temi tablicami. Ali pri kraji vozila ali kraji goriva na bencinskih servisih in tako naprej. Jaz bi vsakemu vozniku, ne glede na to, ali gre za osebni avtomobil ali motorno kolo, priporočil, da ima tablice privijačene, da jih ni mogoče enostavno sneti iz okvirja oziroma da ni mogoča izguba. Vzporedno s tem, odkar smo vstopili v schengenski sistem, je vsaka prijava izgube ali kraje registrske tablice tudi vpisana v tem sistemu. Vsakdo, ki si potem naroča registrsko tablico z isto kombinacijo, ima kasneje lahko tudi težave na cesti, kje je potem to tablico dobil in tako naprej. Je pač podvržen večjemu preverjanju. V zadnjem času je bilo veliko narejeno na dvigu nivoja zahtevnosti znanja kandidatov v avtošolah. Kako hitro se odvijajo stvari, če pride do predloga spremembe zakona ali predloga po izboljšanju, poenostavljenju stvari? Koliko časa ponavadi traja, da iz vaše hiše pride naprej in se uveljavi?
Težko rečem. Odvisno, ali gre za zakonsko ali podzakonsko spremembo. Zakon določa, v katero smer se zadeve premikajo na tem področju, dočim podzakonski akti so samo izvedbeni predpisi. Zakonske določbe se sigurno spreminjajo oziroma so v proceduri dalj časa – zaradi tega, ker je pred tem treba te predpise pripraviti, predstaviti strokovni in širši zainteresirani javnosti, predlagati to spremembo na dlani. Vlada pa je tista, ki predlaga državnemu zboru sprejem določenega zakona. Nato pa potekajo razprave v državnem zboru, kjer se razpravlja o predlogu – ali so take spremembe smiselne ali niso. Včasih smo priča strašno dobrim predlogom, a nato zaradi lobiranj ali drugih interesov »ne gredo skozi«.
Lobiranja so vsepovsod in tudi bodo. To so lahko interesi raznih proizvajalcev ali izvajalcev. A moram reči, da v tem primeru zmaga moč argumentov. V kolikor imamo mi kot predlagatelji dovolj močne argumente, da bo ta zadeva zdržala. Ne vidim razloga, da sprememba tudi ne bi bila sprejeta. Seveda pa morajo tudi nasprotne strani, ki lobirajo oziroma ki želijo določene zadeve zakonsko urediti z namenom, da bodo imele nekaj več zaslužka, to tudi argumentirati. Vedno mora biti argumentirano. Ne morem reči, da ad hoc prevlada nekje nekdo samo zaradi tega, da bi se to izvajalo, in drugi argumenti niso pomembni. Če želimo dobre argumente, potrebujemo sodelovanje strokovne javnosti. S kom največkrat sodelujete pri predlogih? Kdo so najpogostejši zunanji sodelavci?
Pri pripravi zakonov in podzakonskih aktov sodelujemo predvsem s strokovno javnostjo, kot so zbornica, razna združenja, šoferjev, avtomehanikov, Avto moto zveza Slovenije. Predloge tudi vedno posredujemo njim. Tudi te organizacije posredujejo določene predloge za spremembo določenih zakonov oziroma predpisov. Tako pretehtamo to skupaj in v kolikor je smiselno, to sprejmemo. V vsakem primeru se mora zakon predstaviti zunanji javnosti. Vsak predpis, zakon in podzakonski akt mora biti predstavljen tudi na spletnih straneh ministrstva kot predlog in tu ima vsak posameznik možnost podati svojo pripombo. Zaradi teh pripomb potem vsak predlog pretehtamo in preverimo, kako se bo izvajal v praksi. V kolikor je sprejemljiv, ne vidim razloga, da ga ne bi sprejeli.
Kako ste zadovoljni z delom avtošol? Delajo po vašem mnenju zadovoljivo in učijo na dovolj visoki strokovni ravni?
Težko vprašanje. V Sloveniji je registriranih nekje čez 150 avtošol. Imamo zelo dobre avtošole in, tako kot na vseh področjih, tudi avtošole, ki so slabše in stremijo samo po ekonomskem interesu. Sicer pa določenih avtošol ne bomo izpostavljali. Vsak kandidat, ki se gre usposabljat, naj bi se najprej pozanimal tudi o sami kvaliteti avtošole. Določeni rezultati o opravljanju vozniških izpitov so objavljeni tudi na spletnih straneh vsake upravne enote, kjer lahko vsakdo vidi procent uspešnosti in povprečno število ur. Je pa težko, saj je samih učiteljev vožnje tudi nekaj čez tisoč in zelo pomembna je tudi strokovnost učitelja vožnje. Ne samo, da je avtošola dobra, ampak je zelo pomembna tudi strokovnost posameznega učitelja, kar pa se odraža tudi pri sami vožnji. Je v pripravi morda sprememba zakona, ki bi v smislu varnosti povišala dovoljeno hitrost koles z motorjem? Vemo, da je lahko hitrost, omejena na 45 kilometrov na uro, nevarna. Se je kaj razmišljalo o tem?
Zaenkrat ne, ker kolesa z motorjem sodijo pod homologacijske predpise in tako direktiva določa tudi minimalne standarde za kolesa z motorjem in koliko mi je znano, se ta direktiva v prihodnosti ne bo spreminjala. Ta meja je predvsem zaradi tega, ker lahko dovoljenje za vožnjo kolesa z motorjem samodejno pridobimo tudi z opravljeno kategorijo B brez dodatnih preizkušanj. Pa tudi starostna meja za pridobitev tega vozniškega dovoljenja je nižja. Hitrost 45 kilometrov na uro pa zagotavlja neko varnost tem voznikom, da niso prehitri. Verjetno ste hoteli poudarit da so zelo počasni za druge voznike. Toda ta kolesa z motorjem so namenjena predvsem vožnji po lokalnih območjih in mesnem območju. Zato taka hitrost zadostuje, vsi ostali vozniki pa moramo biti strpni od teh udeležencev v prometu in jih paziti. Zavedati se moramo, da so ti udeleženci večinoma mlajši, se pravi mladostniki stari od 15 let naprej in v prometu dejansko še nimajo izkušenj. Zato moramo vsi ostali vozniki toliko bolj paziti nanje in z našo pozornostjo poskrbeti, da bodo čim prej nabrali izkušnje v prometu. Veliko je bilo teženj in hotenj, da bi kategorija B omogočala vožnjo motociklov s prostornino do 125 kubičnih centimetrov. Se v te smeri odvija kakšen napredek? Vemo da so 50-kubična kolesa z motorjem omejena na 45 kilometrov na uro, medtem ko je razred 125 (sploh, če primerjamo z Italijo) strašansko priljubljen saj so vozila hitrejša in še vedno primerna za mestna središča.
Dobili smo veliko pobud. Predvsem od zunanje javnosti, nikakor pa ne od strokovne javnosti. Stroka, policija, ministrstvo za notranje zadeve tudi ministrstvo za promet in ostali se s takim predlogom ne strinjajo. Vožnja motornih koles je specifična. S temi motornimi kolesi se lahko dosegajo velike hitrosti. Res je sicer da je moč omejena – po novi direktivi ne samo s kilovati, ampak tudi z razmerjem med maso in močjo 0.1 kilovata na kilogram, vendar v tej smeri nismo razmišljali. Omenili ste tudi Italijo. Ta je imela takšne predpise pred leti, da ni bilo potrebno opravljat vozniškega izpita, a sedaj moraš v Italijo za vožnjo teh koles že opraviti celoten izpit. Tudi v Nemčiji, kjer se je pred leti to priznavalo – tisti ki so že pridobili pravice, so jim sicer ostale. Sicer pa se večina držav ne odloča za takšne ukrepe in tudi v Sloveniji nismo razmišljali. Vidimo namreč, da so posledice nesreč, kadar so udeleženi vozniki motornih koles zelo hude, saj že pri manjših hitrostih pride že do hudih posledic kjer lahko nekdo postane invalid ali pa celo umre. Menimo da, dokler bomo imeli takšne statistike, je primerno da vsakdo opravi vozniški izpit za to kategorijo.
Če se dotaknemo še malce starejših voznikov. Vemo da ko enkrat opravimo vozniški izpit, ga imamo lahko vrsto let – razen če nismo omejeni z zdravniškim pregledom. Ker se prometni režim, način vožnje in prometna signalizacija spreminjajo, vsakih pet let pa smo deležni korenitih sprememb – ste kdaj razmišljali, da bi uvedli pet ali deset letno preverjanje znanja?
Ne, nismo. Pa tudi ne vem da bi katerakoli druga evropska država to prakticirala. Nekdo, ki postane voznik postane voznik. Seveda mora spremljat same spremembe prometnih predpisov. Naloga sredstev javnega obveščanja in naša naloga pa je, da voznike o takih spremembah obveščamo, vendar menimo da kasnejše obnavljanje znanje ni potrebno. Seveda pa se moramo vsi vozniki zavedat, da obstaja tudi neka vozniška kultura, ki pa je pri Slovencih žal zelo nizka v primerjavi z drugimi državami. Preko sredstev javnega obveščanja in vseh drugih sredstev bo potrebno ljudi nekako osveščat o tej prometni kulturi in strpnosti, pa tudi o vseh ostalih zadevah. Če imaš visok nivo prometne kulture, potem spoštuješ tudi prometne predpise, s tem povezano pa se poveča tudi varnost v cestnem prometu. Seveda vsi, ki se srečujemo z ostalimi vozniki, pogosto rečemo: »Lejga tega, kako pa ta vozi, zakaj pa ta ne upošteva predpisov,« in tako naprej..malokrat pa pogledamo vase in ugotovimo da tudi sami radi pretiravamo pri hitrosti in da smo nervozni. Tukaj je potrebno resnično nekaj naredit, da se bo izboljšala prometna kultura. Potem ne bo potrebnih takšnih ukrepov, da bi še dodatno preverjali znanje. Kar pa se tiče zdravstvene sposobnosti, pa imamo v zakonu določene tudi druge ukrepe – tudi nekdo, ki je pridobil vozniško dovoljenje do 80. leta ni nujno, da bo tega imel. Lahko je napoten na kontrolni zdravstveni pregled s strani policista, ali državnega tožilca, osebnega zdravnika ali celo delodajalca pri katerem je nekdo zaposlen. Mislim, da je s temi ukrepi mogoče tudi preventivno posredovat.
Ste kdaj premišljevali o 10 ali 15-minutni informativno-izobraževalni oddaji pred večernim dnevno-informativnim programom? O novih predpisih, o izobraževanju na tem področju. Vemo namreč, da je televizija danes še vedno izredno močan medij. Bi bili pripravljeni sodelovat v takšnem projektu?
Seveda smo pripravljeni sodelovat, vendar imamo tudi sredstva, ki so omejena. Mediji so komercialno usmerjeni. Država na tem seveda nekaj naredi. Zato ima tudi ustanovljen Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Ta sicer sedaj deluje pod okriljem ministrstva za promet, a akcije potekajo. A tukaj ne gre samo za to, da mora država nekaj naredit. Veliko morajo narediti tudi vsi ostali. Od medijev, ki naj bodo pripravljeni sodelovat v takšni akciji, pa tudi vsi ostali udeleženci – od podjetij naprej. Saj sama varnost v cestnem prometu je stvar vseh. Nekdo, ki je zaposlen in utrpi hude posledice, postane invalid in tako naprej, prinese določene stroške tudi samemu delodajalcu pri katerem je zaposlen. Tu bi interes morala videt cela družba. Moje osebno mnenje je, da ne more bit vse obešeno na državi. Vi ste zadovoljni z rezultati ali bi želeli večji vpliv na spremembe zakonodaje, ki prihaja iz vaše hiše? Je vaš trud v globalu dovolj cenjen?
Je, ne morem reči, da ni. Do sedaj nismo imeli težav z vsem tistim, kar smo argumentirano predlagali in je bilo sprejeto v pozitivni smeri. Seveda pa z rezultati nismo popolnoma zadovoljni. Promet se veča. Vse več je voznikov. Temu primerni so potem tudi rezultati. Zadovoljni bomo takrat ko ne bo nobene prometne nesreče več na cesti, ko se bomo vsi popolnoma varno vozili. To je sicer zelo iluzorno reči in vemo da do tega rezultata »nič« ne bomo prišli, a vsako življenje, ki ga prihranimo z novim predpisom, je tudi za nas lahko uspeh. Seveda ne v smislu, da smo prihranili eno življenje, smo zadovoljni. Danes smo enega, jutri želimo tri. Ste morda tudi sami voznik enoslednega vozila?
No, voznik ravno ne. Imam izpit vseh kategorij, prav tak dovoljenje za učitelja vožnje in člana izpitne komisije. Trenutno nisem voznik enoslednega vozila, sem pa bil. Ne bom rekel kot motorist, kajti motoristi so tisti, ki redno vozijo motorno kolo, bil pa sem voznik. A nisem bil v klubih in podobno. Nekaj izkušenj na tem področju imam, je pa res da par let nisem sedel na motornem kolesu, in če bi se danes usedel, bi se moral usest z veliko previdnostjo in zopet pridobit izkušnje Najlepša hvala za pogovor.
Nova era: Aprilia bo prihodnjo sezono v prodajne salone in na dirkaške steze poslala novo RSV. Zmagovito, legendarno, a po besedah ljubiteljev japonskih motociklov malce zastarelo dvovaljno &sc...
Absoluten: Lanskoletna korenita oblikovna prenova najmanjšega Monstra 696 je nekoliko presenetila. Predvsem tiste, ki prisegajo na klasičen monstruozni videz. Malega Monstra so pri Ducatij...
Četrtič...848 razlogov zakaj, oziroma zakaj ne domov pripeljati Italijana. Zakaj kupiti motocikel, ki je oblikovna mojstrovina? Zakaj se odločiti in odšteti 14.000 € za Ital...
Spoštovani, Ne zamudite priložnosti velikih popustov na številne izdelke odličnih blagovnih znamk, ki vam jih TC Motoshop ponuja v teh posezonskih dneh. Akcijske cene veljajo od 29....
Končno smo tudi pri nas dočakali oblačila Fox, ki so namenjena MX voznikom, downhillašem, bordarjem in vsem, ki prisegajo na adrenalinski način vsakodnevnega življenja. Fox ...
Dell'Orto je med mnogimi svojimi izdelki, ki so v času »fergazerjev« veljali za ene boljših, posebno čast za obeležitev obletnice podaril uplinjaču serije PHBG in...
Udeležili smo se novinarske konference na sedežu AMZS. Strokovnjaki Avto-moto zveze Slovenije so izvedli preizkus v okviru konzorcija EuroTest, kako varni so pešci v središčih 17 ev...
JUŽNA AMERIKA Koristne informacije iz prve roke Ko sva se pripravljala na pot pod južne zvezde v Latinsko Ameriko, sva zaradi oddaljenosti kontinenta ubrala vse možne variante. Rent a bike, nakup m...
Skoraj kompleten. Solidnost voznih lastnosti in vse večji poudarek na športnosti malih skuterjev sta v zadnjih letih postala nekaj popolnoma samoumevnega. Romantika Vesp je morda splavala ...
Moto športnik leta 2008 sedmič zapored Sašo Kragelj. Festivalna dvorana v prestolnici je 20. novembra dihala z junaki moto športa. Boris Kotnjek, predsednik AMZS Šport...
Vedno, ko beseda nanese na dirkalne štirikolesnike je zadeva podobna: mnogi bi ga imeli, a le redki so GA sposobni voziti kot se zagre. Zakaj? Preprosto: motor prihaja iz motocross modela KX450...
Na test smo dobili TCX X-Cube Water Resistant, ki je srednje visok motoristični škorenj in nudi osnovno zaščito pri vožnji z motorjem ter veliko svobode pri gibanju. ...
