Letošnja motociklistična sezona se je za najpogumnejše začela že v sredini meseca februarja. Sorazmerno visoke temperature in suho vreme so na plan zvabili prenekaterega ljubitelja motociklov – na ministrstvu za notranje zadeve pa so šele pred dobrim mesecem zaključili črno statistiko lanske sezone. Tudi motoristične.

Vozniški staž

Mrtvi po letih

• Strogo uveljavljanje obvezne nošnje čelade
• Nameščanje radarjev, ki bi zaznavali tudi motoriste
• Izboljšanje učenja in vzgoje voznikov motociklov in štirikolesnikov s poudarkom na tveganjih, ki jih predstavlja vožnja motocikla
• Upoštevanje specifičnih potreb uporabnikov motoriziranih dvokolesnikov pri gradnji in vzdrževanju cest
• Nadaljevanje z raziskavami učinkovitosti ABS-a na motoriziranih dvokolesnikih
• Raziskovanje učinkovitosti zračnih blazin pri voznikih dvokolesnikov
• Vključevanje problematike motoriziranih dvokolesnikov v evropsko raziskovalno agendo
• Omogočanje uporabe sistema e-Call (v vozila vgrajen sistem za klice v sili), ki bo postal standarden v avtomobilih vrste evropskih držav, tudi za motoriste

Nesrece glede na dan v tednu

• Vozniki enoslednih motornih vozil (motornih koles in koles z motorjem) so bili udeleženi v 1758 prometnih nesrečah ali v 2,9 % od vseh prometnih nesreč.
• Umrlo je 53 voznikov enoslednih motornih vozil (motornih koles in koles z motorjem), to je 18,1 % vseh smrtnih žrtev v cestnem prometu.
• 264 voznikov enoslednih motornih vozil je bilo hudo telesno poškodovanih, to je 20,6 % vseh hudo telesno poškodovanih v prometnih nesrečah.
• 1013 voznikov enoslednih motornih vozil je bilo lahko telesno poškodovanih, to je 6,8 % vseh lahko telesno poškodovanih v prometnih nesrečah.
• Najpogostejši vzrok prometnih nesreč med vozniki motornih koles je bila neprilagojena hitrost.
• Med njimi je bilo pod vplivom alkohola 15,6 % povzročiteljev prometnih nesreč.
• Lani je bilo konec leta registriranih 31.326 motociklov, kar 83 odstotkov več kot leto prej (Policija porast pripisuje ponudbam zavarovalnic, ki so ob celoletni registraciji motocikla brez odjave v zimskih mesecih ponujale 50-odstotni popust ob sklenitvi zavarovanja.)
• Najbolj problematična je skupina motociklistov med 24 in 34 leti starosti.
• Največ nezgod so povzročili motoristi z eno do dve desetletji dolgim vozniškim stažem.
• Slabih 13 odstotkov motociklistov povzročiteljev prometnih nezgod je vozilo pod vplivom alkohola – največ v zadnjih treh letih.
• Največ prometnih nezgod z motociklisti kot udeleženci se zgodi v nedeljo, na regionalnih cestah  ali v naseljih z uličnim sistemom med tretjo uro popoldne in šesto zvečer.

Starostne skupine

AMZS-jev projekt razkošnih gabaritov pa si slinasto že nekaj časa ogledujejo tudi vsi lokalni in ne tako zelo lokalni dirkači in ljubitelji pistaškega drgnjenja kolen. Kako tudi ne, ko pa so prave dirkaške piste pri nas skoraj tako redke kot žabje perje, kačje noge in dlake v jajcu. Kar zagotovo ne pripomore k večji prometni varnosti pri nas. Piste pač niso zgolj prostor, kjer motociklistični neuravnovešenci sproščajo odvečno količino hormonov, pač pa tudi kraj, kjer se motociklisti spoznavajo z motociklom in asfaltom ter nabirajo izkušnje, ki jih nato v prometu tudi s pridom izkoristijo v dobrobit vseh udeležencev. A AMZS-jev slastni poligon-dirkališče bo še nekaj časa ostal namenjen zgolj potrebam zveze (kar sicer ne pomeni, da se na njem ne bo dirkalo, saj se bo na njem letos odvijala dirka državnega in pokalnega prvenstva supermoto, a vse v sklopu AMZS) – ker se zvezi tudi uradno »za malo zdi«, da jo je pri podvigu država pustila na cedilu oziroma da se slednja ne briga dovolj za splošno prometno varnost. Da v repertoar te sodi tudi nekaj primernih poligonov-dirkališč, čivkajo že vrabci na strehi in le najbolj zagrizeni nasprotniki motorizacije sodobne družbe so proti izgradnji poligona. Čisto tako mimogrede pa naj omenimo, da poligon ni edina točka, pri kateri se je zataknilo v komunikaciji med državnim aparatom in AMZS-jem. Država je v zadnjih nekaj letih kljub opozorilom in nasvetom AMZS, osnovanih na raziskavah, storila bore malo za varnost vseh slovenskih voznikov. Statistika števila mrtvih (vseh) udeležencev prometa v lanskem letu je namreč prekleto črna – kljub rahlemu »izboljšanju« v segmentu motociklistov.

Lani je na slovenskih cestah namreč umrlo 293 ljudi, kar znese 146 mrtvih na milijon prebivalcev ter postavlja Slovenijo, EU predsedujočo državo, na rep seznama evropske cestne varnosti. AMZS je seveda upravičeno razočarana nad reakcijskim časom državnih organov – med tem, ko državni uradniki srkajo kavico in se čohajo po zatilju, kaj storiti, AMZS-ju na cesti (zaradi ceste) hudič jemlje stranke (če mi oprostite tole grobo ponazarjanje krute resnice). A naši državni uradniki kljub vse bolj poraznim črnim številkam še vedno zagotavljajo, da so slovenske ceste »po predpisih«, hkrati pa pozabljajo, da predpisi začrtavajo zgolj »cestni higienski minimum EU« in ne želenega normativa za zgledno cestno varnost. Za Slovence je dovolj dobro torej že to, »da prođe«.