Hayabusa ima največ simpatizerjev v ZDA. Tam so jih v letu 2006 prodali preko 10.000. Je predmet številnih predelav, tako motornih z dodanimi turbo polnilniki, kot samo grafičnih. Pri nas velja za »kravo«.
Besedilo: Dani Mattias Foto: Suzuki, Mateja Pivk
Govorice, ki jih slišimo za gostilniškimi pulti, so, da je okorna, živčna, tudi nevozna. Predvsem pa je večna debata o všečnosti in smotrnosti te rakete. Lastniki večinoma pesnijo salve o njej. No ja, omejitve hitrosti na sončni strani Alp so za to raketo nekako smešne. V prvi prestavi pri polno odprtem plinu bi bil na avtocesti ob piko ali dve. Po končanem preizkusu tega izstrelka na dirkališču Hungaroring so v zraku visela vprašanja. Zakaj števec hitrosti le do 280 km/h? Koga bi bilo potrebno podkupiti za zaporo 10-kilometrskega dela avtoceste, da bi lahko preverili Hayabusine zmogljivosti v pospeševanju in končni hitrosti? Bi potrebovali od Berlina do Münchna dve uri ali dve in pol?
Dolgočasni del Izstrelek si srce deli z B-Kingom, vendar pa moč tukaj ni zmanjšana in stisne iz sebe skoraj 200 konjskih moči na gredi. Upal bi si trditi, da so japonski inženirji namenoma pustili malo rezerve in bo taisti motor z malenkostnimi predelavami čez dve leti dosegel še kakih 10 ali 20 konjskih moči več. Osnova je 1340 z SCEM (Suzuki Composite Electrochemical Material) obdelanih »kubov«; seveda vrstni štirivaljnik s po štirimi titanovimi ventili v vsaki glavi. Odmično gred poganja veriga, njeno napetost pa uravnava hidravlično uravnavan napenjalec, ki med drugim skrbi za skoraj neslišno delovanje motorja. Elektronika v motorju nadzira vse funkcije razen glavne od dveh loput (SDTV) nad vsakim valjem. Za vse preračunavanje skrbi 32-bitni procesor s 1024 kb ROM spomina. Po dve vbrizgalni šobi na valj, vsaka s po dvanajstimi luknjicami, skrbita za maksimalen izkoristek vedno bolj dragocenega goriva.
Izpušni sistem 4 v 2 v 1 v 2 je v skrbi za okolje opremljen s senzorjem kisika za boljše izgorevanje strupenih plinov in tako dosega norme Euro 3, je zmerno tih in zaradi trikotno oblikovanih dušilcev na pogled dokaj sprejemljiv. Oblika dušilcev pa omogoča tudi več nagiba brez nadležnega drsanja po podlagi.
Aluminijast okvir je v primerjavi s predhodnim za deset odstotkov bolj tog in malenkost lažji. Zadek je sedaj nekoliko nižji, prenese pa tudi večje obremenitve. Vzmetenje spredaj in zadaj nosi ime KYB, ima nastavljivo prednapetost vzmeti, kompresijo in povratek, dodan pa je tudi blažilec krmila. Štiribatni radialni prednji čeljusti Tokico grizeta v sedaj za 10 milimetrov manjša plavajoča zavorna koluta, ki merita 310 milimetrov. Enobatna zadnja čeljust pa se ukvarja s sedaj za 20 milimetrov povečanim zavornim kolutom, ki v premeru meri 260 milimetrov.
Hitrostno-adrenalinski odvisneži s polnimi hlačami in (pre)polnimi denarnicami ne bodo imeli težav s pregrevanjem motorja, saj za hlajenje skrbi povečan hladilnik hladilne tekočine z dvema ventilatorjema, za nameček pa še oljni hladilnik s skupno hladilno močjo prek 37 kW. Na zobnike četrte, pete in šeste prestave šeststopenjskega menjalnika je ves čas usmerjen curek olja za še tišje delovanje in daljšo življenjsko dobo. Hidravlična zdrsljiva sklopka je prijetno mehka in ponuja dober povratni občutek. Že dobro znan Suzukijev S-DMS izbor delovanja režima motorja je v tem primeru tristopenjski. razlika med režimom A, ki ponuja polno moč, in režimom C, je zmanjšanje moči za kar 52 konjičev. Merjeno na zadnjem kolesu! Med režimi se lahko izbira tudi med samo vožnjo s stikalom na desni strani krmila.
Oblika motocikla je podrejena aerodinamiki, ali je všečna ali ne pa je stvar posameznika. Meni osebno se zelo dopade prednji del, zadek pa bi bolj pripisal kaki študiji futurističnega maksi skuterja. Sedež je ozek in sorazmerno nizek, tako bodo tla dosegli tudi tisti z malo krajšimi nogami. Rezervoar za gorivo je nižji kot pri prejšnjem modelu, skrivanje za malenkost višjem vetrobranskim steklom pa tako še lažje. Armaturna plošča je skupek petih, v vrsto postavljenih krogov. Lepo pregledna ponuja štiri analogne merilnike. Manjša sta za prikaz količine goriva in temperature hladilne tekočine skrajno levo in desno. Vedno v vidnem polju sta večja za prikaz števila vrtljajev in hitrosti, med njiju pa so stisnili zaslon LCD, na katerem je glavni podatek trenutno vključena prestava, prikazuje pa tudi izbran režim delovanja motorja (A, B ali C), uro, skupne kilometre in dva dnevna števca. Zanimivo je, da je tudi števec za prikaz hitrosti analogen. Po vsej verjetnosti so tehniki ugotovili, da bi bil prikaz hitrosti na zaslonu LCD ob tako hitro naraščajočih številkah preslabo berljiv. Stikala na krmilu so standardno Suzukijeva, lahko dosegljiva tudi krajšim prstom.
Let`s party! Hayabusa nikakor ni samo in le super športnica. Je športno-potovalno naravnana, z močnim poudarkom na športnosti. Položaj na motociklu je podoben manjšim GSX-R modelom. Že ko sedem nanjo, se moj srčni utrip močno poveča. V glavi krožijo številke o največji moči in hitrosti. Predvsem pa me skrivoma skrbi - na koncu povsem neupravičeno - kako bom dokaj dostojno odpeljal počasno in zaprto šikano na dirkališču Hungaroring. Glede na to, da ima le 15 konjskih moči več kot B-King, se na progo podam z vključenim režimom A. Režim C(hicken) ali pa vsaj B morda ne bi bila napačna izbira, vendar se mi zdi, da bi naredil krivico motociklu. Motor vžge v prvem poskusu. Deluje tiho in brez vibracij. Stisnem ročico sklopke in prestavim v prvo prestavo. Nobenega sunka, vse se zgodi zelo mehko. Speljem brez plina, pa motor kljub izredno dolgi prvi prestavi nič ne kašlja ali trese. Zapeljem na progo in takoj zatem na hitro prestavim do tretje prestave. Hitrost je še vedno manjša od 50 km/h. Dodam plin in v istem trenutku začutim močan pospešek, vrtljaji pa niso še niti na polovici dovoljenih. Po številkah motor nima bistveno več konjev ali navora kot B-King, razlika pa je enostavno gromozanska. Prestavim do pete prestave, vrtljaji na 2500, dodam plin, pospešek zopet nenormalen. Po krogu privajanja na ta izstrelek sem v drugem ovinku dirkališča že na kolenu. Čudim se, kako miren je motocikel, kako lahko pade v ovinek in kako natančno drži smer. Šikano tokrat odpeljem precej hitreje, vložim malo več truda pri prelaganju s strani na stran in zalotim sam sebe, kako se smejim v čelado.
Na ciljni ravnini ujamem kolega novinarja na B-Kingu. Plin odprt do konca, tretja prestava, četrta prestava, prehitim ga v trenutku, pogledam na števec, kjer z navdušenjem vidim kazalec med številko 260 in 280! Takoj zatem zaviram in prestavljam do druge prestave. Spet nasmešek, saj so zavore odlične, zdrsljiva sklopka pa povzroči značilen zvok. Nadaljnji krogi so večinoma vriskanje v čelado od navdušenja, kako lahko tako zajeten motocikel hkrati nudi tudi take užitke na dirkaški progi. Naslednji krog odpeljem samo v šesti prestavi in sem zopet navdušen nad prožnostjo, ki je B-King na žalost ne ponuja. Seveda pa sprobam tudi C(hicken) režim in ugotovim, da je to ena redkih stvari na motociklu, ki jih ne maram. Nič ni narobe, da možnost obstaja, vendar je za to zver režim A edina prava izbira. Nadaljnje privijanje plina in užitke ob brutalnih, a vseeno mehkih pospeševanjih mi pokvari dež, ki se je pripravljal že ves dan.
Ko parkiram, v zavetju pred dežjem, poizkušam še malo strniti vtise in hodim okoli »Buse« kot mačka okoli vrele kaše. Zavore so odlične, najsi bo ob zaviranju pri najvišjih hitrostih ali manevriranju po parkirišču. Motor pospešuje pri vseh vrtljajih v vseh prestavah, menjalnik teče gladko tudi pri prestavljanju brez uporabe sklopke in vzmetenje opravlja svojo nalogo zelo korektno. Dež ni spral tistih vprašanj z začetka besedila, ki še vedno visijo v zraku.
Sam sicer nisem imel priložnosti voziti prejšnjih modelov, me je pa vseeno letošnja prijetno presenetila s svojo udobnostjo, lahkotnostjo in neverjetnim pospeševanjem. Želel bi si lakirane nalepke na oklepu in da bi nekdo izumil pnevmatiko, ki bi ob bolj agresivni uporabi zdržala malce več kot le 1500 kilometrov.
Konkurenca ne počiva; Kawasaki ZZR1400 je celih 29 € dražji, premore pa ABS zavorni sistem, BMW K1200S vas olajša še za dobrih 2000 € več. Če se odločate za nakup tako hitrega športno-potovalnega motocikla, se zavedajte, da izpit kategorije A ni vse, kar potrebujete.
za - zmogljiv motor - zavore - vzmetenje - vodljivost - modra barva Candy Indy
proti - nelakirane nalepke na oklepu - izgled zadka - obraba pnevmatik
Tehnični podatki
Motor:
Vrstni štirivaljnik, 4T, tekočinsko hlajen, DOHC
Prostornina:
1340 ccm
Vrtina x gib:
81,0 mm x 65,0 mm
Kompresija:
12,5 : 1
Moč:
145 kW – 197 KM / 9500 v/min
Navor:
155 Nm / 7200 v/min
Uplinjanje:
Elektronski vbrizg
Zagon:
Električni zaganjač
Menjalnik:
6-stopenjski z zdrsljivo sklopko
Okvir:
Aluminijast, dvojna kletka
Vzmetenje spredaj:
KYB teleskopske vilice USD, nastavljivi kompresija, povratek in prednapetost vzmeti
Vzmetenje zadaj:
KYB blažilec, nastavljivi kompresija, povratek in prednapetost vzmeti
Zavorni sistem spredaj:
Zavorna koluta premera 310 mm, radialno nameščeni čeljusti Tokico, 4-batni
Užitek iz naslonjača! SMC Jumbo 300 je zagotovo eden večjih in kvalitetnejših štirikolesnikov v svojem razredu, ki že z imenom nakazuje na nekaj velikega. Z njim bodo zadov...
V soboto, 20. septembra se bo že četrto leto zapored odvijala dobrodelna dražba umetniških del, katere celoten izkupiček gre v roke Zavodu za usposabljanje invalidne mladine Kamnik. P...
Nadaljevanje sezone! Poletne počitnice so za nami in konec je večine dopustov. Končujejo se tudi prvenstva v motokrosu, kar pa ne velja za serijo Pokalnega prvenstva v motokrosu Slo...
Slab začetek, dober konec! Sedma dirka prvenstva Alpe Adria se je ta vikend odvijala na dirkališču v Brnu, ki je bolj znano kot prizorišče ene izmed dirk prvenstva motoG...
Na preizkus smo dobili Givijevo pol-jet čelado, ki je zaradi svojih dveh bradnih nastavkov uporabna skozi celo sezono, hkrati pa nudi tud več zaščite kot klasična jet č...
Prvega septembra je svoja vrata uradno odprl center varne vožnje Vransko. Na svečani otvoritvi centra, katerega vrednost naložbe ocenjujejo na 11 milijonov evrov, je bil prisoten tudi minister za...
Pred hudo uro! Na zadnjo avgustovsko nedeljo, se je na Krškem kartodromu » raceland « odvijala četrta dirka za amatersko prvenstvo minimoto ter pokalno prvenstvo skuter....
Motokrosisti so v Šentvidu v oblačnem vremenu pred številno publiko sklenili predzadnje dejanje državnega prvenstva Feroda Celje v motokrosu. 1580 metrov dolga proga Dolina pod Kalo...
Finale evropskega prvenstva za Pintarja pred vrati, Skubic na bolniški. Dirkališče: Brno; Češka Prvenstvo Alpe Adria v cestno-hitrostnem motociklizmu Gledalcev: 65...
Zmagovalec dirke za VN San Marina je Italjan Valentino Rossi. Drugo mesto je osvojil njegov moštveni kolega Jorge Lorenzo, tretje pa presenetljivo Španec Toni Elias. ...
Stranska torba TK706 Par raztegljivih stranskih torb (18 – 27 l), sešitih iz odporne poliestrske tkanine. Sistem pritrjevanja je opremljen z ježki za boljše prileganje in lažje...
Ponovno 3. mesto med elito v Evropi... Sledi ji tudi sestra Manca... Tina Katrašnik (AMD Kranj) je nastopila na drugi dirki ženskega evropskega prvenstva v Assnu, kjer so imele tekmov...
