Tedenski »zbor« na Kačjih ridah? A se hecate?!

Če obstaja v Sloveniji kakšna točka, ki jo poznajo domala vsi motoristi in o kateri se govori že kar v mitoloških razsežnosti, so to t.im. Kačje ride. Gre za komplet navkreber zavitih ovinkov za vasjo Planina v smeri proti Postojni, ki je bil v časih, ko še ni bilo avtoceste, trn v peti vsakega potnika proti obali zaradi majhne pretočnosti in počasnih tovornjakov, danes pa ga poznajo predvsem lokalni migranti in seveda tisti, ki so jim vsi ovinki na tem planetu bojda še posebej pri srcu – motoristi.

Ko sem pred kakimi petimi leti zabredel v svet motorizma in se prepustil učenju vožnje kolegici Pivkovi, me je – vajenca, kot sem bil in sem verjetno še vedno – prijatelj takole nagovarjal: »Pa daj, gremo na Ride, to moraš videt, tam je kot na dirkališču, lahko nagibaš do konca, pa hitrosti so ful mejhne, t'ko da se ne boš čist razbil, če te bo odnes'l…« Takrat se mi je obisk te lokacije zazdel skorajda nujen, a vendarle je potem nekako naneslo tako, da nikoli ni bilo časa za namenski obisk in posledično serijsko drajsanje gor-dol po tistih ovinkih. Seveda se je nekajkrat, ko sem s kakšnim kolegom ali kolegico peljal po tistem odseku, pripetilo, da smo se tam ustavili, a dvomim, da je bilo teh postankov v 6 letih več kot ducat, in le dvakrat ali trikrat je bilo to v najbolj obiskanem času, ko se tam nabere tudi po deset, celo dvajset in več motoristov.
A zaradi lepot interneta lahko opazujemo dogajanje tam tudi na daljavo.

Kačje ride so priljubljene (prav tako pa ride pri Gerovem, pa Marija reka v smeri iz Polzele proti Trbovljam, pa še dve ali tri 'ravno prav' zavite ceste na Gorenjskem in Štajerskem) in motoristi predvsem od blizu in iz Ljubljane ter Gorenjskega konca se tam zbirajo že kar dnevno – sedaj imajo celo termin, na katerega naj bi prišlo čimveč »folka«. Našel se je celo nekdo, ki zadeve sproti fotografira, predvsem nizkonagnjene superšportne in druge motocikle v največjem, glavnem, The Ovinku… Nekatere fotografije so resda lepe in tehnično dovršene, vsebina pa sodi že kar v domeno »testiranja motociklov«. Pogosto seveda spominjajo kar na dirkaške fotografije – in takšen vtis in reklamo pač zbuja tudi prenekateri zapis o tej zveličavni in sveti motoristični lokaciji.

Nekje v bližini so si ob neki priložnosti organizirali prijeten piknik, onidan pa so celo uprizorili čistilno akcijo in pobrali vse smeti, ki naj bi jih tam– tako pravijo – puščali predvsem vozniki avtomobilov (ne vem sicer, kje bi se tam želeli zbirati lastniki »jeklenih kletk na 4 kolesih«, saj ni ravno dovolj prostora za kako razkazovanje pleha, pa še nekaj metrov nižje in tudi na vrhu, če se ne motim, imajo nekaj bistveno bolj idealnih parkirnih območij – razen, če jih zanima zgolj divjanje na »The Ovinku«…).

Zdi se povsem prijetno početje, takšno zbiranje na Kačjih ridah, in skorajda povsem neškodljivo… Seveda vaščane moti hrup, pa morda jim gre na živce, da se nekdo redno 'zbira' nekje in se zabava. A bolj moteče je morda nekaj drugega. V internetnih, ustnih in telefonskih  poročilih je namreč razbrati, da skorajda ne mine dan – teden pa sploh ne! – ko se na glavnem ovinku ali v njegovi bližini ne bi »ulegel« motorist. Saj veste – tista neprijetna akrobacija, ko guma, prednja ali zadnja, iz nekega (motoristom običajno sicer dobro znanega) razloga izgubi oprijem, bodisi zaradi prevelike sile pospeševanja ali zaradi nepoznavalskega skoraj-dirkaškega pretiravanja z nagibi, lahko tudi zaradi smolnatih kačic, ki lezejo navkreber… Kakšnih posebnih skupnih lastnosti ti padeni motoristi nimajo – če rečemo, da gre za mlade ali neizkušene, ali pa tiste bolj potrebne potrjevanja, ali pa take, ki so brezbrižni do svoje in tuje varnosti, lahko komu celo naredimo krivico.
Pa vendar – v minulih tednih so oblasti začele na Ridah menda (nisem bil tam, da bi se prepričal) polagati celo nov asfalt, kar bo naredilo območje še bolj privlačno in zanimivo.

Ograja na notranji strani ovinka je prve dni avgusta sicer skoraj ubila nekega mladeniča, ki je menda s hondo fireblade za nekaj sekund pokazal, kaj (ne) zna, zato bi bilo morda smiselno na ograjo v predel stebričkov pritrditi še za motoriste zaščitni spodnji del, da bi bil občutek varnosti pri tovrstnem početju (in tudi dejanska varnost!!!) rahlo večji – nek fantin pa je celo predlagal podpisovanje peticije za razrešitev krajevnih vodilnih mož, ki so dosegli postavitev te ograje (ki je resda lahko za kakšnega nesrečnika hitro usodna!). Ali bo to obrodilo sadove – bogsigavedi, jaz ne vem. Pred letom ali dvema se je celo že govorilo, da je iz sovraštva proti motoristom nekdo polil olje po cestišču, ki je potem zahtevalo hud krvni davek. Tega si zagotovo ne želi nihče več – ampak, kdo je pripravljen za to tudi kaj narediti, se morda odreči huliganski vožnji na tistem odseku, ali pa zbiranju, ki zagotovo daje celi zadevi in postavljaštvu na tistem odseku nek večji šarm? »Saj vsi radi kdaj pritisnemo!« je najpogostejši izgovor, ki ga slišim, sledi pa mu: »A mi, ki tam sedimo na travci, da koga vzpodbujamo?!«

Najbolj varno (in tudi najbolj zamudno ter zoprno za vse motoriste, ne le tiste 'problematične') bi bilo zagotovo, če bi krajevne in državne oblasti območje primerno označile z opozorili, morda celo ustrezno modificirale cestišče in redno izvajale nadzor ter umirjanje prometa – še posebej morda v urah, ko je tam največ motorističnega pretoka (popoldnevi in večeri ter vikend termini). Če tega ne bodo storili, bo kruta realnost tam prej ali slej postavila še kak križ, na katerem bo potem pisalo »pa saj ni prekoračil omejitve hitrosti«. Hitrost, na katero se ridaški motoristi pogosto izgovarjajo, da je v mejah zakonskih določil, pač še zdaleč ni najpomembnejši ali edini zveličavni zakon in edina komponenta 'divjaške vožnje'. Nad njo so vsaj še splošni fizikalni zakoni ter Darwinov zakon o razvoju vrst…
PS: ta zapis ni reklama za četrtkove zbore na ridah.

Tokrat sam s seboj razpravljal: Simon Ručigaj, dežurni za vse primere