Statistika: Prometna varnost v 2007

Razno - Uporabno

Prispeval: revija motorist

Ponedeljek, 05. maj 2008

Letošnja motociklistična sezona se je za najpogumnejše začela že v sredini meseca februarja. Sorazmerno visoke temperature in suho vreme so na plan zvabili prenekaterega ljubitelja motociklov – na ministrstvu za notranje zadeve pa so šele pred dobrim mesecem zaključili črno statistiko lanske sezone. Tudi motoristične. Besedilo: Mateja Pivk

Vozniški staž

Lani je na naših cestah umrlo 40 voznikov motornih koles. Dva manj kot leto prej. Število vsekakor ni navdušujoče z vidika tistih, ki jim je cesta »vzela« bližnje, pa vendar – lanska sezona ni bila tako črna kot sezona 2006, čeprav je število žrtev skorajda enako in je vsako izgubljeno življenje neprecenljivo. Slovenija že nekaj let zapored beleži velik porast števila registriranih motociklov – lani je bil ta še bolj opazen zaradi ponudb zavarovalnic, ki so motocikliste zaradi svojih ugodnosti prepričale, da motociklov niso odjavljali v zaključku sezone. V lanskem letu je bilo registriranih 31.326 motociklov, leto prej pa 11.665. Glede na rast prodaje novih motociklov in števila registracij, lahko brez slabe vesti zapišemo, da je motociklizem v Sloveniji še vedno v porastu – večje število motociklistov na cestah in skoraj nespremenjeno število žrtev nam letos sicer ne daje razloga za navdušenje, a bilo je že mnogo slabše. Kar je dobro.

Seveda ob prebiranju podatkov in igranju s številkami ni pozabiti, da se je lani huje telesno poškodovalo 178 motociklistov, 134 od teh je bilo povzročiteljev nezgode, v kateri so se poškodovali. Lažje poškodovanih je bilo 543 motociklistov – 311 od teh je bilo povzročiteljev. Delež mrtvih in huje telesno poškodovanih motociklistov je glede na število vseh mrtvih in huje telesno poškodovanih udeležencev v prometu lani najmanjši v zadnjih treh letih (13,7 odstotkov mrtvih in 13,9 odstotkov htp) in opazno manjši v primerjavi z letom 2006 (16 odstotkov mrtvih in 14 odstotkov htp). Tako kot leto prej je bila tudi lani najbolj »problematična« starostna skupina voznikov med 24 in 34 leti, ki je bila udeležena v 56 nezgodah več kot leto prej – torej 366 (228 teh je bilo povzročiteljev). Z nekoliko manj »bleščečim« rezultatom lanske sezone se lahko »pohvali« starostna skupina voznikov med 34 in 44 leti – udeleženi so bili v 207 nesrečah, štirje so se smrtno poškodovali. V 107 primerih so bili motociklisti povzročitelji nezgode.

Mrtvi po letih

Sicer pa v opomin ugotovitev evropskega sveta za varnost v prometu - Slovenija po varnosti cest za motoriste sodi na rep EU, čeprav odstotkovno ne dosegamo evropskega povprečja števila mrtvih motociklistov glede na število vseh nezgod. Vožnja z motociklom po slovenskih cestah je kar 50-krat bolj nevarna od vožnje z avtomobilom, medtem ko je v varnejših državah EU ta faktor zgolj šest.

Predlogi evropskega sveta za varnost v prometu za izboljšanje varnosti motociklistov v državah članicah pa so naslednji:

Strogo uveljavljanje obvezne nošnje čelade
Nameščanje radarjev, ki bi zaznavali tudi motoriste
Izboljšanje učenja in vzgoje voznikov motociklov in štirikolesnikov s poudarkom na tveganjih, ki jih predstavlja vožnja motocikla
Upoštevanje specifičnih potreb uporabnikov motoriziranih dvokolesnikov pri gradnji in vzdrževanju cest
Nadaljevanje z raziskavami učinkovitosti ABS-a na motoriziranih dvokolesnikih
Raziskovanje učinkovitosti zračnih blazin pri voznikih dvokolesnikov
Vključevanje problematike motoriziranih dvokolesnikov v evropsko raziskovalno agendo
Omogočanje uporabe sistema e-Call (v vozila vgrajen sistem za klice v sili), ki bo postal standarden v avtomobilih vrste evropskih držav, tudi za motoriste

Nesrece glede na dan v tednu

Ali je se je predlanska in lanska medijska drama proti motoristom izplačala, ali so udeleženci delavnic varne vožnje kaj odnesli in ali so fantje v modrem dovolj ostro žugali in zaračunavali, da jim je končno uspelo zasejati seme previdnosti v glave slovenskih motociklistov, bomo videli konec te sezone. Upamo na najboljše. Čar motociklizma je brez dvoma eden bolj zasvajajočih in se mu je težko upreti, le mesto za sproščanje adrenalina naj bo premišljeno izbrano.

Nekaj dejstev lanske sezone:

Vozniki enoslednih motornih vozil (motornih koles in koles z motorjem) so bili udeleženi v 1758 prometnih nesrečah ali v 2,9 % od vseh prometnih nesreč.
Umrlo je 53 voznikov enoslednih motornih vozil (motornih koles in koles z motorjem), to je 18,1 % vseh smrtnih žrtev v cestnem prometu.
264 voznikov enoslednih motornih vozil je bilo hudo telesno poškodovanih, to je 20,6 % vseh hudo telesno poškodovanih v prometnih nesrečah.
1013 voznikov enoslednih motornih vozil je bilo lahko telesno poškodovanih, to je 6,8 % vseh lahko telesno poškodovanih v prometnih nesrečah.
Najpogostejši vzrok prometnih nesreč med vozniki motornih koles je bila neprilagojena hitrost.
Med njimi je bilo pod vplivom alkohola 15,6 % povzročiteljev prometnih nesreč.
Lani je bilo konec leta registriranih 31.326 motociklov, kar 83 odstotkov več kot leto prej (Policija porast pripisuje ponudbam zavarovalnic, ki so ob celoletni registraciji motocikla brez odjave v zimskih mesecih ponujale 50-odstotni popust ob sklenitvi zavarovanja.)
Najbolj problematična je skupina motociklistov med 24 in 34 leti starosti.
Največ nezgod so povzročili motoristi z eno do dve desetletji dolgim vozniškim stažem.
Slabih 13 odstotkov motociklistov povzročiteljev prometnih nezgod je vozilo pod vplivom alkohola – največ v zadnjih treh letih.
Največ prometnih nezgod z motociklisti kot udeleženci se zgodi v nedeljo, na regionalnih cestah ali v naseljih z uličnim sistemom med tretjo uro popoldne in šesto zvečer.

Starostne skupine

AMZS se razburja
Če se dotikamo tematike izbire primerne lokacije za sproščanje adrenalina, tudi letos ne bo šlo mimo famoznega AMZS-jevega poligona na Vranskem. Kar 11 milijonov evrov vreden projekt naj bi izpeljal AMZS v solo izvedbi in za svoje potrebe. Predvsem pa zaradi pomanjkanja ustreznih poligonov varne vožnje na sončni strani Alp. Nekaj kvadratnih metrov zaprašenega asfalta, kot ga je prebivalcem glavnega mesta namenila bivša mati županja Danica Simšič, se v resnici pač ne kvalificira za »poligon varne vožnje«. Prej za komedijo leta.

AMZS-jev projekt razkošnih gabaritov pa si slinasto že nekaj časa ogledujejo tudi vsi lokalni in ne tako zelo lokalni dirkači in ljubitelji pistaškega drgnjenja kolen. Kako tudi ne, ko pa so prave dirkaške piste pri nas skoraj tako redke kot žabje perje, kačje noge in dlake v jajcu. Kar zagotovo ne pripomore k večji prometni varnosti pri nas. Piste pač niso zgolj prostor, kjer motociklistični neuravnovešenci sproščajo odvečno količino hormonov, pač pa tudi kraj, kjer se motociklisti spoznavajo z motociklom in asfaltom ter nabirajo izkušnje, ki jih nato v prometu tudi s pridom izkoristijo v dobrobit vseh udeležencev. A AMZS-jev slastni poligon-dirkališče bo še nekaj časa ostal namenjen zgolj potrebam zveze (kar sicer ne pomeni, da se na njem ne bo dirkalo, saj se bo na njem letos odvijala dirka državnega in pokalnega prvenstva supermoto, a vse v sklopu AMZS) – ker se zvezi tudi uradno »za malo zdi«, da jo je pri podvigu država pustila na cedilu oziroma da se slednja ne briga dovolj za splošno prometno varnost. Da v repertoar te sodi tudi nekaj primernih poligonov-dirkališč, čivkajo že vrabci na strehi in le najbolj zagrizeni nasprotniki motorizacije sodobne družbe so proti izgradnji poligona. Čisto tako mimogrede pa naj omenimo, da poligon ni edina točka, pri kateri se je zataknilo v komunikaciji med državnim aparatom in AMZS-jem. Država je v zadnjih nekaj letih kljub opozorilom in nasvetom AMZS, osnovanih na raziskavah, storila bore malo za varnost vseh slovenskih voznikov. Statistika števila mrtvih (vseh) udeležencev prometa v lanskem letu je namreč prekleto črna – kljub rahlemu »izboljšanju« v segmentu motociklistov.

Lani je na slovenskih cestah namreč umrlo 293 ljudi, kar znese 146 mrtvih na milijon prebivalcev ter postavlja Slovenijo, EU predsedujočo državo, na rep seznama evropske cestne varnosti. AMZS je seveda upravičeno razočarana nad reakcijskim časom državnih organov – med tem, ko državni uradniki srkajo kavico in se čohajo po zatilju, kaj storiti, AMZS-ju na cesti (zaradi ceste) hudič jemlje stranke (če mi oprostite tole grobo ponazarjanje krute resnice). A naši državni uradniki kljub vse bolj poraznim črnim številkam še vedno zagotavljajo, da so slovenske ceste »po predpisih«, hkrati pa pozabljajo, da predpisi začrtavajo zgolj »cestni higienski minimum EU« in ne želenega normativa za zgledno cestno varnost. Za Slovence je dovolj dobro torej že to, »da prođe«.

< Prejšnja		Naslednja >