|
Intervju: Boris Poštič aka Bonzy Tisti skuterski dirkač in devetnajst(in nekaj)-letnik doma iz Brega pri Žirovnici (okolica Bleda), ki se je letos bojeval v državnem prvenstvu SK 70 in imel čisto preveč smole za dober okus.
 Boris and Girls
Začel sem, ko sem bil star dobrih 10 let. Takrat smo se preselili iz stanovanja na Jesenicah v hišo na podeželju. Ker so vsi novi prijatelji imeli mopede in motorje, jaz pa le kolo, se mi je porodila ideja, da bi tudi jaz lahko imel moped. Seveda ideja očetu in mami ni bila všeč, saj nobeden od njiju ni privrženec dvokolesnikov. Glede na to, da sem imel že s kolesom raznorazne kaskaderske podvige in bil že od malih nog privrženec hitrosti, ju je to še posebej odvrnilo od nakupa mopeda. Nekega dne se je očetov prijatelj pripeljal s skuterjem znamke Piaggio ZIP (zračno hlajen) in debata je nanesla, da ga prodaja. Ker je bil skuter majhen in sem ga lahko za silo držal pokonci, mi je to dalo dodatno motivacijo za »teženje« in, ker sta me oba starša imela vrh glave, sta se odločila za nakup. Voziti sem se smel le po polju in vasi, ker še nisem imel izpita, pa še to le, ko je bil kateri od staršev doma. Nekajkrat sem na kocko postavil svoj bodoči izpit, ki sem ga nestrpno čakal in se po »makadamski poti« odpravil do Bleda ali v Lesce. Na srečo me policisti nikoli niso ustavili, čeprav so skoraj vsi starejši vaščani žugali za menoj, saj sta bila adrenalin in hitrost na prvem mestu - dokler nisem doživel svoje prve prometne nesreče, ko me je izsilil voznik avtomobila. K sreči nisem bil resno poškodovan. Le tri šive na nogi sem dobil - v uradnem poročilu v bolnišnici se je zapisalo, da zaradi padca s kolesom… (smeh)… Kasneje sem dobil za uspešno opravljen vozniški izpit in uspehe v šoli nov skuter. Kasneje sem ga malo predelal. Ponovno sem doživel podobno prometno nesrečo, le hitrost je bila veliko višja - hvala bogu mi ponovno ni bilo čisto nič. Z odškodninskim zneskom sem kupil dele za dirkalno predelavo motorja in povzročal ogromno hrupa. Od tu pa izvira eden izmed mnogih razlogov za željo po dirkanju s skuterji.
Kdaj si se začel udeleževati dirk in zakaj?
 Bonzy v akciji
Moja želja po dirkanju se je porodila že, ko sem bil zelo majhen. Najprej sem bil zelo navdušen nad štirikolesniki, saj sem redno spremljal Formulo 1. Ob priliki me je oče odpeljal na go-karte v Ljubljani in tam sem videl plakat, na katerem je pisalo šola kartinga. Takoj sem staršem omenil, vendar o tem nista hotela slišati niti besede. Vsaj z očetove strani ne - mama je bila nevtralna. Idejo za dirkanje s skuterji sem pobral pri prijatelju iz sosednje vasi - Benu Lipniku. Prav on me je s svojimi posnetki navdušil nad temi dirkami. Obiskal sem dve dirki za DP in se še bolj navdušil. Nato je trajalo dve leti, da sva z mamo prepričala očeta, da mi je dovolil ukvarjati se s tem športom. Obljubiti sem moral, da se ne bom nikoli več vozil z dvokolesniki po cesti. Velika ovira je bila tudi ta, da sem pred začetkom dirkanja 11 let treniral judo in bi lahko položil izpit za črni pas. Oče ni želel, da bi priložnost izpustil iz rok in zavrgel 11 let borbanja, vendar me judo ni tako veselil kot dirkanje. Kimono sem zamenjal za kombinezon, v omari pa še vedno leži rjavi pas. Čeprav sem imel kar nekaj uspehov v tem športu. Judo še vedno treniram, vendar le rekreativno, saj mi kot sama veščina, pri kateri so zelo pomembni koordinacija telesa in padci, pride zelo prav na dirkah, kar sem že večkrat dokazal s tem, da se po padcu zelo hitro poberem. Zaenkrat večjih poškodb od odrgnin in modric nisem dobil. Svojo prvo dirko pa sem odvozil 14. maja 2005 v Murski Soboti. Zelo dobro se spominjam te dirke, saj je bila prva dirka nasploh in tudi prva dirka v dežju. V tisti sezoni sem petkrat padel, dvakrat osvojil zadnje mesto, a to mi ni vzelo upanja in motivacije, saj v prvi sezoni nisem pričakoval blestečih rezultatov. Uvajal sem se in nabiral izkušnje. Kasneje v sezoni sem na eni izmed dirk osvojil prvo mesto vožnje, drugo vožnjo sem pristal na četrtem mestu in osvojil drugo mesto v skupnem seštevku. Dobil sem svoj prvi pokal.
Kako dolgo že dirkaš in zakaj ravno skuter?
Sezona 2007 je bila moja druga sezona, za katero lahko rečem, da sem z njo izredno zadovoljen. Odločitvi za panogo skuter pa je botrovalo veliko razlogov. Predvsem sem se odločil zato, ker sem imel nekaj skromne podlage in znanja o samem »šraufanju« in delovanju skuterske mašine, katerega so mi s svojimi strokovnimi nasveti in pomočjo v obeh sezonah dodatno obogatili Danijel Računica, Tomaž Koršič in Marko Boštjančič. Brez njihovih nasvetov sigurno ne bi dosegel tega uspeha. Drugi razlog pa je, da so dirke s skuterji s finančnega pogleda skoraj najcenejša in najhitrejša verzija za začetek dirkaške kariere. Veliko od skuterskih dirk pa sem zvedel od Bena, ki mi je tudi pokazal svoj dirkalnik, nad katerim nisem mogel skriti velikanskega navdušenja.
Kaj je tisto, kar te privlači na skuterjih in ti druge moto-panoge ne morajo dati?
Užitek zame je predvsem vožnja v ovinkih »po kolenu«. Je tudi drugih nekaj panog, npr. minimoto, v kateri se še nisem preizkusil. Upam, da nekoč pride tudi to na vrsto, a bolj za hobi. Za super športne motorje trenutno ni dovolj izkušenj, hitrosti so bistveno večje, potrebna pa je večja podpora in se zavedati večje nevarnosti ob morebitnem padcu. Če sem popolnoma realen, sem prepričan, da me starši finančno ne bi podprli, prav zaradi visokih hitrosti in nevarnosti. Supermoto na prvi pogled nakazuje, da bi mi lahko podaril več užitka v vožnji. Ko sem preizkusil prijateljevega KTM-a, mi je bilo kar pošteno zanimivo.
 Brez sponzorjev tudi v tem športu ne gre
Katera dirkaška panoga te še veseli?
Najrajši bi preizkusil CHD, na drugem mestu je verjetno supermoto, pa tudi krosa se ne bi branil, vendar se mi zdi, da mi ta panoga ne bi popolnoma odgovarjala, saj sta mi asfalt in brušenje kolena bolj pri srcu.
Se je boš kdaj lotil?
Upanje umre zadnje, želja pa ostane za vedno! Če bo moj generalni sponzor (oče & mati) odobril sredstva, potem bi se znalo zgoditi, da me boste srečali v višji klasi. V nasprotnem primeru bo potrebno počakati, da bom zadel glavni dobitek na Lotu.
Imaš na dirkah pomoč? Brez koga bi težko izpeljal sezono? V kakšno pomoč so sponzorji?
Na dirke hodim še z dvema sodirkačema s primorskega konca in si med seboj pomagamo. »Šraufamo«, kuhamo itd. pa prav tako sami. Načeloma pomoči ni, sezono pa bi težko izpeljal kot bi želel brez Tomaža, ki mi s svojimi nasveti in izkušnjami vedno pomaga. Luka je začel dirkati v enakem obdobju kot jaz, zato sva z znanjem na nižjem nivoju kot Tomaž. Nemogoče pa bi jo bilo izpeljati brez generalnega sponzorja - staršev. Letos sem bil sponzoriran s strani Save, ki me je založila s petimi kompleti pnevmatik. ROOST - two stroke racing exhaust systems mi je sponzoriral svoj dirkalni izpušni sistem, Eumoto.net v povezavi z revijo Motorist pa je poskrbel za več medijske podpore skuterskim dirkam in meni.
Kako gledaš na tekmece? So ti dobrodošli?
 Brušenje drsnikov
Na tekmece vedno gledam pozitivno, saj se od njih s spremljanjem njihove vožnje lahko veliko naučiš. Večja kot je udeležba, več je bojev in hitreje se pridobijo izkušnje, hitreje se odpelje krog itd. V Sloveniji smo dirkači v razredu skuter bolj odprti in smo tako rekoč velika družina, znotraj katere ni zaznati negativno nastrojene energije, kot je to včasih malo zaznati v drugih razredih. Kar pa je sicer včasih tudi pozitivno - mogoče kdo v jezi naredi boljši krog. Dirkalnih skuterjev, ki se prodajajo, je v Sloveniji malo morje in imajo glede na vložen denar postavljeno zelo smešno ceno. Ponujeno je skoraj vse, da bi obudili skuter pokal, a več kot to ne moremo narediti. Če pogledamo v višje razrede, je tudi tam udeležba manjša kot prejšnja leta.
Koliko je treningov v sezoni, so zahtevni? Kdaj se začne sezona in kdaj konča?
Treningov je toliko, kot jih sam želiš imeti, seveda pa je odvisno tudi od financ in zasedenosti dirkališč, na katerih bi želel imeti trening. Letos sem imel samo tri treninge, načeloma pa je zame trening vsaka sobota pred dirko, tako da sem gledano s tega vidika imel 10 treningov, kar sploh ni veliko. Zelo prav pa bi mi prišlo, da bi kakšen trening opravil tudi v sosednji Italiji, kjer je prvenstvo s skuterji izredno močno, zato je tudi lažje izpopolniti tehniko vožnje, poiskati svoje skrajne meje. Pri nas je to malo težje, saj s sodirkačema nimamo dodatne pomoči in si zato pomagamo med seboj kolikor le lahko.
Problem nastane, ko želiš pomagati drugemu, a hkrati tudi gledati nase in zato zapraviš veliko časa, preden odkriješ in razložiš, kje delaš sam in kje dela sodirkač napake, kaj je potrebno izboljšati. Kar se tiče moje vožnje, je potrebno izboljšati še zelo veliko stvari in vložiti še veliko truda. Kar pa se tiče samega skuterja, pa letos večjih problemov nisem imel, čeprav skuterji slovijo po svoji muhavosti. Edini problem je nastal na dirkah, pri katerih so ravnine daljše, saj moj motor ni »napiljen« do konca, kar pomeni, da imam še za nekaj konjev »fore« in te bom v sezoni 2008 sigurno poizkusil dodatno izkoristiti.
Kako ocenjuješ letošnjo sezono? Si z njo zadovoljen? Meniš, da bi bilo mogoče kaj izboljšati?
Z letošnjo sezono sem zelo zadovoljen, saj sem osvojil skupno 3. mesto v državnem prvenstvu. Ocena same sezone pa je bolj povprečna, saj nas je bilo na prvi dirki osem, na zadnji pa samo štirje. Na žalost so bili nekateri poškodovani, druge je izdal motor, tretji pa so zaključili svojo dirkaško kariero. Na dirki so se pojavile govorice, da je letošnja sezona za skuteriste zadnja in da je drugo leto ne bo, kar se mi zdi izredno »nefair« od zveze in organizatorja, saj neuradne in nepreverjene informacije širijo med ljudmi prav oni. Temu želimo privrženci skuterskih dirk dokazati nasprotno in aktivno preko portala in foruma eumoto.net iščemo pomladek za skuterske dirke. Marca 2008, ko bomo potegnili črto, pa bomo videli, kaj nam je uspelo.
Kakšen se ti zdi trenuten položaj SK prvenstva v Sloveniji? Meniš, da je na zadovoljivi ravni?
Trenutni položaj skuter prvenstva v Sloveniji, kar se tiče udeležbe, je bolj žalostna zgodba! V Sloveniji imamo zelo kvalitetne voznike, kar smo dokazali na dirki v Čakovcu na Hrvaškem za hrvaško DP, kjer smo bili med skupno 12 vozniki med prvo peterico kar trije slovenski vozniki, ki smo vsi razen Lipnika prvič vozili po tej stezi. To je samo potrdilo kvalitete. Imamo prav tako vse pogoje, da bi naše prvenstvo tudi z udeležbo okrepili. Ne razumem veliko mladih ljudi, ki svoje skuterje predelujejo z dirkalnimi predelavami po zgledu Nizozemcev in Nemcev, ki v svoje skuterje vložijo toliko denarja, kolikor bi ga potrebovali, da bi z normalnim vložkom in »negledanjem« na vsak cent z lahkoto izpeljali celotno sezono skuter prvenstva, verjetno pa bi jim po koncu sezone ostalo še nekaj 100 evrov viška. S tako predelanimi skuterji se vozijo v prometu na ilegalen način, mogoče samo nekajkrat na leto. Torej denar, vložen v skuter, jim hlapi, skuterji ležijo v garaži, če ga prodajo, ga prodajo s 5 do10x manjšim izkupičkom od vložka. Zato bi bilo lepo tudi s strani AMZS, da bi voznikom pomagali pri iskanju pomladka, namesto da želi ukiniti skuter prvenstvo. Na eumoto.net forumu se je pojavilo veliko potencialnih kandidatov, ki so se pozneje izkazali za neresne - večni izgovor pa je, da starši ne dovolijo. Zakaj potem taki starši dovolijo in dajo svojemu otroku več tisoč evrov za predelavo, pri kateri skuterji razvijejo hitrosti tudi do 3x višje od zakonsko dovoljene in to v prometu, kjer je nevarnost neprimerljivo večja od tiste na dirkališču. Sam pa zelo dobro vem, kako možgani (ne)delajo v 14. in 15. letu starosti.
Slišati je bilo, da boš prihodnje leto dirkal v tujini. Je to res? Kje?
Govorice so resnične. Namreč imam resnično veliko željo, da bi se v sezoni 2008 udeležil evropskega prvenstva s skuterji ali pa italijanskega DP. Največja omejitev pa so gotovo finance, saj ena taka dirka z vsemi vključenimi stroški stane mnogo več kot dirka v Sloveniji za DP, odvisno kako daleč je dirkališče. Odvisno od tega, kako se bomo doma dogovorili, saj sta starša za naslednjo sezono moj edini sigurni sponzor. Upam, da bom za naslednjo sezono pridobil iste sponzorje kot v tej, in upam, da tudi nove. Potem bi bilo mnogo lažje izpeljati to željo. Zaenkrat je še vse v zraku in jo je treba jemati tako rekoč »s pinceto«. Ne želim pa, da bi mi potem ljudje očitali s starim pregovorom: »Tresla se je gora, rodila se je miš.« Najprej je potrebno vse razčistiti z AMZS, potem bom bolj jasno vedel, kaj bo z mojo prihodnostjo v sezoni 2008. Ne izključujem niti možnosti popolnega prenehanja z dirkami, vendar o tem ta trenutek ne razmišljam, ker si veliko bolj želim dirkati.
Kaj si obetaš od prihodnje sezone?
V prihodnji sezoni si obetam izboljšanje ali vsaj ponovitev letošnje sezone, udeležbo na kateri od dirk za evropsko prvenstvo, če mi ne bo uspelo izpeljati celotnega evropskega prvenstva. Seveda pa si želim večje udeležbe v skuter prvenstvu v Sloveniji, saj mislim, da atraktivnosti za gledalce ne primanjkuje. Vsi, ki jih zanima kaj v povezavi s skuterskimi dirkami, lahko preko spletnega portala eumoto.net zvedo vse in še več, na forumu pa sodeluje nekaj izkušenih ljudi iz dirkaških voda. |
