|
Prvi motocikel z Wanklovim motorjem
Posvetil se bom eni najstarejših motociklističnih znamk na svetu, ki sliši na ime Hercules – ogledali si bomo njihov izredno zanimiv model W 2000 iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Tega je – za razliko od običajnih batnih motorjev – poganjal Wanklov motor, torej agregat z vrtečim se batom. Model W 2000 velja za prvi motocikel v zgodovini, ki ga je poganjal tovrsten stroj.
Pripravil: Matjaž Meglič
Najprej namenimo nekaj besed prav tovrstni zasnovi motorja. Poleg štiritaktnih in dvotaktnih motorjev z notranjim izgorevanjem poznamo tudi edinstveno zasnovane Wanklove motorje z rotacijskim batom. Slednji imajo – v primerjavi s klasičnimi batnimi motorji (pri katerih se bati gibljejo premočrtno) – v ohišju zatesnjen bat, ki se vrti krožno. Wanklov rotacijski motor se poleg tega, da v njem ni nobenih premočrtno gibajočih se delov, krmili sam. Tako je enovaljni Wanklov motor sestavljen iz ohišja, vrtečega se trikotnega bata oziroma rotorja in ekscentrične gredi. Ti motorji za delovanje – podobno kot dvotaktni motorji, ne potrebujejo ventilov ali odmičnih gredi, kot je nujno pri štiritaktnih agregatih. Veliko prednost te zasnove predstavlja tudi manjša masa od enako močnega klasičnega batnega stroja, tišji tek in manj sestavnih delov, predvsem pa je največja prednost pri takem motorju visoka specifična moč, saj pri delovanju nima mrtve točke.
Omenjeni motorji so dobili ime po genialnim nemškem konstruktorju in očetu rotacijskega motorja Felixu Wanklu. Ta je že leta 1963 vgradil tovrstni motor v avtomobil znamke NSU Spider Wankel. Obenem je njegov izum predstavljal osnovo tudi za Herculesov motocikel W 2000, ki ga bom v nadaljevanju tudi prestavil. Pred tem pa bom dodal še nekaj besed o zgodovini stare nemške znamke motociklov po imenu Hercules.
Kot mnogo ostalih starih znamk motornih koles je tudi več kot 100 let stara Nürnberška tovarna dvokoles najprej začela s produkcijo koles. Že leta 1904 je tovarna izdelala tudi prvo povsem lastno motorno kolo. Imelo je sekundarni pogon, na zadnje kolo je bil speljan preko jermena. V nekaj naslednjih desetletjih – natančneje vse do tridesetih let prejšnjega stoletja – so Herculesove motocikle poganjali predvsem izposojeni agregati različnih znamk, od katerih bolj znani slišijo na imena: Bark, Columbus, Fafnir, JAP, Ilo, Kuchen, Moser, Sachs, Sturmey-Archer, Villers itd, medtem ko je tedanji prostorninski razpon motociklov znašal od 73 pa vse do 497 kubičnih centimetrov delovne prostornine. Podobno, kot tudi pri mnogih drugih nemških proizvajalcih motornih koles, je Hercules uspešno izdeloval svoje stroje vse do začetka druge svetovne vojne – dokler angloameriški bombniki tovarne niso porušili do tal. S povojno produkcijo so začeli leta 1950, ko so plasirali na trg nova manjša motorna kolesa, v katera so vgrajevali 98- in 123-kubične dvotaktne agregate. Tovarna je šla z razvojem naprej in že leta 1956 so trgu ponudili dva nova dvotaktna modela tipa K 100 in K 175 s Sachsovimi motorji. Vzporedno s tem pa so takrat predstavili tudi zanimiv 200-kubični skuter z oznako R 200. Leta 1960 se je tovarna prelevila v močno podjetje s poudarkom na produkciji motociklov manjših prostornin, veliko večino le teh pa so tudi takrat poganjali sposojeni motorji že omenjenih znamk Sachs in Ilo. Leta 1966 se je Hercules pridružil močnemu nemškemu koncernu Zweirad-Union, pod okrilje koncerna pa je leta 1969 prišel tudi Sachs, kar je kmalu obrodilo sadove. Leta 1973 so v Herculesov okvir vgradili Wanklov motor, ki so ga razvili pri podjetju Fichtel & Sachs –tedaj se je rodil tudi sloviti motocikel Hercules W 2000. Kot že omenjeno, je to dejanje pomenilo prvo vgradnjo Wanklovega motorja v kak motocikel. Ker je model W 2000 veljal s svojim nastopom in edinstvenim agregatom za nekaj posebnega, si motocikel na kratko oglejmo še s tehničnega vidika. Po temeljitem premisleku so se snovalci odločili modelu nameniti cevni okvir v katerega so vgradili 294-kubični zračno hlajeni enovaljni Wanklov agregat znamke Fichtel & Sachs s tovarniško oznako KC 27. Poleg mirnega teka ga je odlikovala tudi velika moč – s kompresijskim razmerjem 8,5:1 je motor razvil 28 konjskih moči pri 6500 vrtljajih na minuto. Stroj je bil opremljen s šeststopenjskim menjalnikom, sekundarni prenos na zadnje kolo pa je bil izveden z verigo. Za vzmetenje spredaj so skrbele kakovostne teleskopske vilice znamke Cerari, zadaj pa sta za blaženje skrbela klasična blažilca. Motocikel je zaviral spredaj z enojno kolutno zavoro, zadaj pa je funkcijo zaviranja opravljal boben. Masa motocikla je bila 172 kilogramov, od 0 do 100 km/h je potegnil v samo 6,3 sekunde, kar je bilo bolje od denimo tedanjega modela Porsche 911. Končna hitrost je z lahkoto presegla 140 kilometrov na uro.Hercules W 2000 ni bil zanimiv samo zaradi agregata – v oči je takoj padla tudi kakovostna nemška izdelava z lično izdelanimi zunanjimi detajli. Tako je motocikel imel tudi mnogo čedno kromiranih delov, kot so blatniki, platišča, krmilo in prednji žaromet, kateri je bil že takrat opremljen z modernimi žarnicami H4. Ob tem pa ne smemo pozabiti tudi udobnega sedeža za dve osebi, lično izdelanega izpuha sistema 2 v 2 in bogato opremljene armaturne plošče. K udobju je poleg klasičnega kickstarterja pripomogla tudi opcija zagona motorja preko elektrostarterja. Slaba lastnost modela je bila za Wanklove agregate značilna velika poraba goriva, saj je W 2000 za 100 kilometrov prevožene poti potreboval povprečno kar 6,7 litra goriva. Pri Herculesu so ta izredno zanimiv model izdelovali do leta 1981, izdelanih pa naj bi bilo vsega 5500 primerkov – zato danes velja model med ljubitelji za pravo eksotiko. Kljub dejstvu, da se je vzporedno s tem tovarna začela posvečati tudi izdelavi kakovostnih in modernih 50-kubičnih mopedov tipa K in LC 50, je tudi tovarno Hercules v osemdesetih začela načenjati kriza v evropski moto industriji, nastala zaradi množičnega uvažanja japonskih motociklov v Evropo. Tako je na začetku 80-ih Hercules začel biti obupan boj za obstanek. Leta 1982 so v dogovoru z japonsko Yamaho začeli pod imeni CV 50 in 80 prodajati njihove skuterje. Ker je bila kriza vse hujša, so leta 1992 izdelali zadnje predstavnike Herculesovih motociklov, namenjenih nemški vojski. Leta 1995 je Hercules prešel pod nemško podjetje ATAG-group, kjer je nato pod imenom SACHS Fahrzeug und Motorentecnic G.m.b.h nadaljeval s proizvodnjo motociklov vse do danes. |
