Po lanskoletni spomladanski predstavitvi Piaggiovega MP3-ja in jesenski predstavitvi Gilere Fouco so trikolesniki iz področja znanstvene fantastike in futurističnih študij končno prišli v kategorijo nenavadnih serijskih vozilc. Tja nekam, kjer sta se pred leti znašla skuterja s streho - Benellijeva Adiva in BMW-jev C1.
T-rex
Besedilo: Mateja Pivk Foto: proizvajalci
Tako kot C1 in Adiva tudi MP3 in Fuoco ponujata (ta trenutek) nekoliko nenavadno rešitev klasične zagate. Če sta se C1 in Adiva ukvarjala s težavo zaščite skuterista pred elementi, se novi trikolesniki bodejo s stabilnostjo. Uspešno. Prve testne vožnje navdušujejo. Nova MP3 in Fuoco naj bi bila v zavojih tako zelo stabilna, da naj bi za seboj pustila celo za ovinke rojeni supermoto motocikel. Revolucionarnost prijemov pa za koncern Piaggio, pod okriljem katerega se skriva tudi Vespa, še zdaleč ni nekaj novega. Prva tako šokantna in revolucionarna rešitev je bila predstavljena takoj po drugi svetovni vojni - leta 1946 je luč sveta ugledala prva Vespa, ki je pričela revolucijo osebnega transporta.
Esenca Bistvo obeh omenjenih modelov serijskih trikolesnikov je, tako kot je zadnja leta v EU nadvse moderno – hvala bogu, večja varnosti voznika. Trikolesnika MP3 in Fuoco sta zaradi dodatnega kolesa stabilnejša na spolzkem in neravnem cestišču ali celo makadamu. Stična površina koles z vozno površino je večja, zavorna pot krajša, razporeditev mase pa boljša. Trikolesnika torej ponujata vso radost in priročnost skuterja, a z večjo mero varnosti. Tehnično bistvo dveh novih trikolesnikov pa ni zgolj število koles, pač pa sposobnost nagibanja v zavoju. Podvozje je razvil Piaggio sam. Paralelogramsko vzmetenje je pritrjeno na tog, močan okvir jeklenih cevi. Nagibalni mehanizem je sestavljen iz štirih aluminijastih rok, ki so z gibljivimi spoji pritrjene na glavno in dve stranski cevi okvirja na vsaki strani paralelograma. Nagibalni mehanizem omogoča nagib, enak tistemu pri klasičnem skuterju – torej do 40 stopinj. A Piaggio pač ni prvi proizvajalec motornih vozil, ki se je lotil zasnove in izdelave trikolesnega nagibajočega čuda, pač pa zgolj prvi, ki ga je dovolj hitro dodelal in se opogumil za serijsko proizvodnjo. Sicer so trikolesni mešanci med motociklom in avtomobilskim roadsterjem precej pogosta tematika industrijskega oblikovanja. Nekateri so ostali zgolj na papirju, drugi so se zares zapeljali tudi po civilnih cestah. In če pozabimo na legendarnega Piaggiovega Apecar, mešanico tovornega vozilca in Vespe, ter pobrskamo med malce bolj nečimrnimi, futurističnimi in užitkom namenjenimi avto-moto-mešanci zadnjega desetletja, bomo našli kar nekaj zanimivih študij. Ali se v njih resnično skrivajo vozila prihodnosti, pa presodite sami.
Mercedes-Benz F300 Life Jet Leta 1997 so Nemci med iskanjem novih rešitev na 57. mednarodnem Frankfurtskem salonu avtomobilov (IAA) predstavili konceptno študijo nagibajočega se trikolesnika z imenom Life-Jet F300. Ugotovili so, da nagibanje vozila omogoča večje hitrosti v zavoju, obenem pa potnikom nudi več udobja, saj se jim ni več potrebno bojevati s centripetalnimi silami, ki jih v klasičnem avtomobilu premetavajo po sedežu. F300 uporablja prefinjen elektronski sistem, ki glede na hitrost, pospeške in postavitev prednjih koles izračuna potreben naklon za optimalen vstop v zavoj. F300 ima aluminijasto šasijo, poganja pa ga 1,6-litrski bencinski agregat, enak tistemu v Mercedesu serije A, ki razvije 102 konjski moči in vozilce požene do hitrosti 211 kilometrov na uro. Hitrost 100 kilometrov na uro doseže v borih sedmih sekundah. Masa šasije znaša borih 86 kilogramov. V svetu motociklizma ti podatki sicer niso dih jemajoči, priznamo. Kljub temu pa se F300 ponaša z zmogljivostmi, ki se lahko merijo z veliko bolj športnimi in ostrejšimi avtomobili, obenem pa postreže s porabo, ki se lahko kosa z varčnejšimi motocikli – 5,3 litre goriva na 100 prevoženih kilometrov. Da o večji varnosti ne govorimo.
Mercedes-Benz F300 Life Jet
Tehnični podatki: Agregat: Štirivaljni, vrstni, 1600 ccm Največja moč: 102 KM Kot nagiba: 30° Najvišja hitrost: 212 km/h Menjalnik: Ročni Masa: 800 kg Poraba: 5,3 l/100 km
Honda Hermes
Honda Hermes
Študija, ki nikoli ni ugledala luči sveta, je delo Tommya Forsgrena, v letu 2002 študenta na inštitutu za oblikovanje švedske univerze. Nagibajoči se trikolesnik naj bi povzemal bistvo motocikla, obenem pa bil še kompaktnejši, priročnejši, ekološko bolj osveščen in mnogo varčnejši. O varnosti je bilo malce manj govora. Položaj voznika bi se v »sedlu« spreminjal glede na hitrost, s katero bi vozil – večja kot bi bila hitrost, bolj položen bi bil položaj voznika. Krmiljenje vozila pa bi se vršilo s pomočjo nagibanja. Honda študije ni nikoli uvrstila v serijsko proizvodnjo.
Aprilia Magnet
V letu, ko je Aprilia razkrila prvi dvovaljni offroad agregat, je šokirala tudi s predstavitvijo konceptne študije trikolesnika, katero naj bi kot glavni vir energije poganjal takrat še revolucionarni, novo razviti agregat, ki je kasneje končal v modelih SXV in RXV. Za večjo prijaznost do okolja je oblikovalec v platišče vsakega kolesa (zasnove brez pesta) dodal tri pomožne elektromotorje. Ti naj bi vozilo poganjali med mestno vožnjo, ko bi bencinski motor proizvajal preveč strupenih emisij. Aprilia Magnet je prišla korak dlje kot Honda Hermes ter »doživela« svojo inkarnacijo v obliki makete v naravni velikosti. Koncept trikolesnika je delo finskega študenta industrijskega oblikovanja Heikkija Naulapaae. Magnet je predstavljal njegovo magistrsko nalogo na Royal College of Art v Londonu. Lahkemu, asketskemu trikolesniku zasnova podvozja omogoča nagibanje v zavojih, sorazmerno velika medosna razdalja pa veliko stabilnost. Majhna masa ter s švicarsko natančnostjo domišljena aerodinamičnost oblike bi mu kljub sorazmerno majhni prostornini agregata omogočila vrhunske pospeške, ki bi se lahko merili vsaj z dirkalnikom superbike, če ne celo s tistim iz sveta dirk GP. Oblikovalec in idejni oče je svoj navdih bolj kot iz sveta motociklov črpal iz letalske industrije in sveta super-avtomobilov, a kljub temu ohranil močan pridih motociklizma. Voznik in sopotnik namreč ne sedita v vozilu, pač pa kljub ergonomiji, ki močno spominja na bolide F1, na njem. Le noge potnikov so zaščitene z nekakšnim, precej skromnim oklepom, ki bolj kot na avtomobilsko karoserijo spominja na oklep motocikla.
Aprilia
Magnet
PALV PALV (Personal Air and Land Vehicle) ali leteči Danec je delo nizozemskega studia Spark Design. Predstavljen je bil jeseni leta 2004. Gre za trikolesnega križanca med motociklom in drobnim girokopterjem, uporabnega tako na tleh (v klasičnem prometu) kot v zraku. PALV bi se v prometu, ko bi svoje elise lično zložil, da ne bi ovirale okolice, obnašal podobno motociklu. Celo nagibal bi se v zavojih, za kar bi skrbel elektronski nadzorni sistem DCV, ki bi glede na hitrost in kot prednjega kolesa samodejno prilagodil kot naklona v zavoju. Poganjal naj bi ga sorazmerno čist, a klasičen avtomobilski bencinski agregat, ki bi vozilo na cesti lahko pognal vse do hitrosti 200 kilometrov na uro. Za prelete naj bi izrabljal komercialni zračni prostor do višine 1500 metrov. Ker deluje na principu girokopterja (križanec med klasičnim letalom in helikopterjem), ki je zaradi specifične tehnologije rotorja mnogo varnejši za uporabo kot klasičen helikopter, je mnogo tišji ter za vzlet potrebuje manjši prostor, naj bi bil popolnoma sprejemljiv tudi v urbanih področjih.
PALV
Tehnični podatki: Agregat: Rotacijski motor Moč: 213 KM Najvišja hitrost v zraku: 195 km/h Najvišja hitrost na cesti: 200 km/h Kot nagiba: 30° Dolžina: 4 m Širina: 1,2 m Višina: 1,6 m Masa: 550 kg
Brudeli Leanster Norveški proizvajalec tehnoloških igrač Brudeli za letošnje leto napoveduje serijsko proizvodnjo svojega mešanca med motociklom in ATV-jem z imenom Leanster. Poganja ga 625-kubičen enovaljni KTM-ov SMC agregat, vzmetenje pa so zaupali Öhlinsu in WP. Mehanizem podvozja Leansterju omogoča globoke nagibe do 45 stopinj ter tako vozniku ponuja občutno več nadzora nad vozilom kot klasičen ATV ali Quad. Zaradi večje stabilnosti je varnejši kot motocikel, zaradi večje okretnosti pa bolj zabaven od ATV-ja.
Brudeli Leanster
Tehnični podatki: Agregat: Enovaljni, 4T, 625 ccm Kot nagiba: 45° Medosje: 1530 mm Vzmetenje: Öhlins / WP Zavore: Rožasti zavorni koluti, pritrjeni na obod platišča Ø 325 mm Širina: 1310 mm Dolžina: 2130 mm Višina: 1130 mm Višina sedeža: 860 mm Masa: 227 kg Cena: 20.000 €
C.L.E.V.E.R. Tudi BMW se ni mogel izogniti razvoju konceptne študije nagibajočega se, kompaktnega dvosedežnega vozilca – mešanca med motociklom in avtomobilom. C.L.E.V.E.R. se odlikuje z izrazito skromno porabo in ekološko zavestjo. Seveda pa pri BMW-ju niso pozabili na varnost. Na US NCAP preizkusih je vozilo doseglo tri zvezdice pri čelnem trčenju. Pohvalno za vozilo tako skromnih mer. Poganja ga Rotaxov bencinski agregat s prostornino 218 kubičnih centimetrov (podobnega, le z manjšo prostornino, so uporabili v svojem skuterju C1). Vozilo požene do hitrosti slabih 100 kilometrov na uro in je zgolj ena izmed možnosti. V kolikor bi avtomobilček ugledal serijsko proizvodnjo, bi ga po vsej verjetnosti poganjal agregat na zemeljski plin, saj je cilj projekta izdelava »čistega« mestnega prevoznega sredstva, ki bi med mestno vožnjo porabil količino zemeljskega plina, primerljivo s porabo bencina, ki bi se sukala okoli 2,5 l na 100 prevoženih kilometrov. Ker gre za ozko, kompaktno vozilce s sorazmerno majhno medosno razdaljo, ki bi se brez nagibalnega mehanizma v zavoju lahko hitro prevrnilo, so mu namenili elektronsko voden hidravličen nagibalni mehanizem za večjo stabilnost in večjo hitrost vožnje skozi zavoje. V kolikor bi prišel na tržišče, bi se njegova cena sukala okoli 13.000 €.
BMW C.L.E.V.E.R
Tehnični podatki Agregat: Rotax, 218 ccm Najvišja hitrost: 100 km/h Poraba: 2,5 l /100 km Širina: 914 mm
GX3 Še en trikolesni lepotec avtomobilske hiše. GX3 je rezultat sodelovanja Volkswagnovega oblikovalskega studia v Santa Monici (Kalifornija) in ekipe Moonraker, predstavljen pa je bil lani na Losangeleškem avtomobilskem salonu. Križanec med motociklom in avtomobilčkom se v zavojih sicer ne nagiba, kar pomeni, da je precej širok in zato prostorsko nekoliko bolj potraten kot njegovi »tekmeci«, kljub temu pa ga lahko brez skrbi uvrstimo v razred kompaktnih, ekološko ozaveščenih in futurističnih prevoznih sredstev. Poganja ga 1,6-litrski Volkswagnov bencinski agregat z verižnim končnim prenosom moči na zadnje kolo. Motor razvije moč 125 konjskih sil. Popolnoma solidno glede na njegovo maso, ki se suka okoli 570 kilogramov. Hitrost 100 kilometrov na uro doseže v 5,7 sekunde. Tudi poraba goriva je precej skromna v primerjavi s klasičnim avtomobilom – dobrih 5 litrov na 100 prevoženih kilometrov. Tako kot večina opisanih trikolesnikov ima tudi GX3 paličasto jekleno šasijo. Zasnovan in izdelan je bil z namenom serijske proizvodnje za ameriški trg, kjer ekstravagantni moto-športni rekviziti žanjejo več odobravanja kot v Evropi. Na stari celini pač še vedno nekoliko bolj cenimo priročnost.
VW GX3
Tehnični podatki: Agregat: Štirivaljni, 4T, vrstni, 1599 ccm Moč: 125 KM pri 6500 v/min Navor: 153 Nm pri 3000 v/min Največja hitrost: 201 km/h Poraba: 5 l/100 km Masa: 570 kg
T-Rex
Je izdelek kanadske ekipe avto-moto mojstrov pod vodstvom Daniela Campagnne in Paula Deutschmana. T-Rex je izrazito dirkaško nastrojen trikolesnik. Za razliko od Aprilijinega, BMW-jevega, Brudelijevega, Mercedesovega in Hondinega se v zavojih ne nagiba. Ima pa zato z motociklom skupen pogonski agregat. Poganja ga namreč 1164-kubičen vrstni štirivaljnik na moč podoben tistemu iz Kawasakijevega ZZR 1200. Tudi izpušni sistem in zadnje vzmetenje sta povzeta po motociklu, nekaj oblikovnih potez, ki močno spominjajo na motocikel pa je mogoče opaziti tudi v karoseriji tega nabrušenega dvosedežnega cestnega dirkača. Križanec med buggyjem in motociklom ne nudi veliko udobja, saj je namenjen predvsem dirkaškim užitkom in ne vsakodnevni rabi. Prtljažnega prostora nima, oziroma si ga bodo lastniki zagotovili z namestitvijo stranskih kovčkov, na moč podobnih tistim na klasičnem touring motociklu.
Tehnični podatki: Agregat: Štirivaljni, vrstni, 4T, 1164 ccm z Ram Airom Moč: 155 KM pri 9500 v/min Najvišja hitrost: 225 km/h Vzmetenje: Trikotne roke, nastavljivi oljni blažilci / nihajka z dvojnim nastavljivim blažilcem Zavore: Zavorni kolut Ø 280 mm, štiribatna zavorna čeljust / dvobatna zavorna čeljust Medosje: 2286 mm Širina: 1981 mm Dolžina: 3500 m Višina: 1067 mm Masa: 900 kg
ZANIMIVOSTI
{mosimage width=100&height=150}Embrio Ena izmed bolj ekstravagantnih konceptnih študij vseh časov je iz hiše Bombardier prišla leta 2003. Embrio ima za razliko od prej predstavljenih vozil samo eno kolo. Je izrazito kompakten in minimalističen. V celoti je izdelan iz umetnih materialov, kot so propilen, santopren in najlon – seveda v kombinaciji z aluminijem in magnezijem, energijo za pogon pa bo črpal iz vodikove gorivne celice. Embrio nima klasično zasnovanega sistema krmiljenja, saj ima samo eno kolo. Voznik ga usmerja s pomočjo nagibanja v »sedlu«, v pomoč pa sta mu elektronski sistem in giroskop. Povečevanje hitrosti in zaviranje potekata podobno kot pri danes že popolnoma vsakdanjem dvokolesnem Segwayu – torej z nagibanjem naprej in nazaj. Embrio dosega največjo hitrost 20 kilometrov na uro in tehta 164 kilogramov. Pri Bombardierju napovedujejo, da bodo Embrio in njemu podobna ekološko ozaveščena mini-vozilca v roku 20 let nekaj popolnoma vsakdanjega.
Bombardier EMBRIO
Airbike Verjeli ali ne – leta 1987 je bil na ameriškem uradu za zaščito intelektualne lastnine zaščiten model letečega motocikla, oziroma patent »letala« za urbano osebno rabo. Projekt za njegov razvoj in izdelavo pa kljub navidezni absurdnosti živi še danes pod okriljem ekipe Allied Aerotechnics. Slednja je razvoj koncepta prevzela leta 1992 in ga drži pri življenju vse do današnjega dne. Airbike na prvi pogled spominja na nekoliko futurističen motocikel, na katerega je nekdo pozabil pritrditi
Airbike
kolesa, pilot pa nanj seda podobno kot na športen motocikel. Airbike poganjata dva usmerjena, nasproti vrteča se rotorja, ki omogočata premikanje vozila v horizontalni smeri. Voznik ju bo nadzoroval z dvema krmilnima ročicama, smer vožnje v lateralni smeri pa bo lahko spreminjal z nagibanjem – tako kot pri klasičnem motociklu. Največja hitrost, ki naj bi jo Airbike dosegel, naj bi se sukala okoli 160 kilometrov na uro. V kolikor bo projekt doživel srečen konec in proizvodnjo, ga bodo po vsej verjetnosti uporabljali reševalci, gasilci in policisti za transport čez težko prehodne terene.
Z vseh vetrov:
Največji serijski trikolesnik so leta 1947 izdelali v ZDA – Davisa je poganjal 2600-kubični agregat, na njem pa se je lahko vozilo kar sedem potnikov.
Najmanjši serijski trikolesnik je bil leta 1963 izdelani Peel P50. Izdelovali so na ga otoku Manu, ki je sodobnim motociklistom bolje poznan po motociklističnih dirkah. Poganjal ga je 49-kubičen agregat, tehtal pa je slabih 60 kilogramov. Sprejel je lahko samo enega potnika.
Najhitrejši trikolesnik, ki ga je bilo mogoče registrirati in se z njim popolnoma legalno prevažati po civilnih cestah, je bil Vigillante. Izdelali so ga leta 1999, največja hitrost, ki jo je razvil, pa se je sukala okoli 320 kilometrov na uro. Hitrost 100 kilometrov na uro je dosegel v treh sekundah, zaradi domišljene zasnove podvozja pa naj bi bil v zavojih hitrejši celo od McClarnovega F1.
Najhitrejši trikolesnik z reaktivnim pogonom se je imenoval Spirit of America. Leta 1964 je podrl hitrostni rekord na slanem jezeru Boneville. Dosegel je hitrost 526,27 milj na uro oziroma 846,514 kilometrov na uro in po podvigu zaradi odpovedi zavornega sistema nič kaj slavno končal v zelo globoki slani luži.
Najdaljšo zgodovino izdelave trikolesnikov ima britansko podjetje Reliant – izdelovali so jih od leta 1935 pa vse do leta 2002.
Prvi načrt za trikolesnik je izdelal Leonardo da Vinci leta 1478. Poganjal ga je mehanizem, podoben tistemu v zapestni uri.
Prvi trikolesnik z avtonomnim pogonom je bil izdelan v Franciji leta 1769. Poganjal ga je parni stroj. Vozilo je doseglo hitrost treh kilometrov na uro, vsakih 10 minut pa se je moralo ustaviti, da je pritisk v kotlu spet narasel.
Najvarčnejši trikolesnik v zgodovini je bil predstavljen leta 1996 na Shelovem maratonu v Veliki Britaniji. Vozilo z dizelskim motorjem je z enim litrom goriva lahko prevozilo kar dobrih 200 kilometrov.
Če bo ugledal serijsko proizvodnjo, bo najdražji trikolesnik Mercedesov Life-Jet F300.
Moto športnik leta 2008 sedmič zapored Sašo Kragelj. Festivalna dvorana v prestolnici je 20. novembra dihala z junaki moto športa. Boris Kotnjek, predsednik AMZS Šport...
Spoštovani V tokratni akciji vam TC Motoshop nudi izjemen 30% popust na kolekcijo motorističnih čelad SHARK RSX. Akcijske cene veljajo od 21.11 do 29.11.2008 in za obstoječo zalo...
Vedno, ko beseda nanese na dirkalne štirikolesnike je zadeva podobna: mnogi bi ga imeli, a le redki so GA sposobni voziti kot se zagre. Zakaj? Preprosto: motor prihaja iz motocross modela KX450...
Na test smo dobili TCX X-Cube Water Resistant, ki je srednje visok motoristični škorenj in nudi osnovno zaščito pri vožnji z motorjem ter veliko svobode pri gibanju. ...
Med intervjujem smo bili priča razveseljivi novici. »E lui,« (»On«) bi v primorskem narečju rekel Tomaž, ki s svojo Hondo CBR 600 RR drvi po dirkališčih ...
Brembo – Italijansko podjetje, svetu poznano predvsem po izdelavi kvalitetnejših zavornih sistemov, s katerimi opremljajo dirkaške ekipe iz sveta Formule 1, motociklističnega ...
Leovince je na sejmu EICMA predstavil novo serijo izpuhov GP za 2-taktne in GP PRO za 4-taktne motorje, ki se s svojim stožičastim - megafonu podobnim, kratkim ter agresivnim izgledom nagibata iz...
Italijanski Polini, ki je predvsem znan po svojih visokotehnoloških proizvodih za povečanje moči 2-taktnim agregatom, minimotom in malim pit bikom, je sejem Intermot v Köln...
Najagresivnejši in najbolj dinamičen model Yamahine športne palete štirikolesnikov vstopa v sezono 2009 nekoliko prenovljen. Ostajala brezkompromisno strupen in športe...
Milano – svetovna prestolnica mode, nam je z enim največjih sejmov motociklizma postregla tudi z mnogimi lepotičkami. Če smo iskreni, nekatere med njimi so bolj privlačile po...
Vrh ledene gore Barcelona, September. Znamke Arai ni potrebno podrobneje predstavljati. Je pač ena od tistih znamk, ki v svetu motošporta kotirajo najvišje. Ne dvomljiva kvaliteta...
(Pre)ugodno! Kako narediti dober izdelek še boljši? To smo se odpravili preverit na sončno Malorco, kjer smo imeli priložnost voziti nov, še bolj izpopolnjen izdelek iz t...
.jpg "Klik")
.jpg "Klik")
.jpg "Klik")
.jpg "Klik")
.jpg "Klik")
.jpg "Klik")
.jpg "Klik")
.jpg "Klik")
.jpg "Klik")